”Ko se kolesa letala odlepijo od tal, pride tisti občutek, od katerega sva odvisna.”

10 let skupnega potovanja. Na sever, jug, vzhod in zahod. Vmes sva večkrat izgubila kompas in spet našla pravo pot. Potovanja so zagotovo ena izmed stvari, ki sva jo drug pri drugem vzljubila. Spontanost, drugačen vonj, barva kože, okusi, nevedenje, kaj je za vogalom, in tista energija, ki je tako drugačna od domače.

In verjetno ni naključje, da sva se tudi zaljubila v tujini. Sicer ne daleč od doma, v zelo posebnem kraju. V Beogradu! Tja se vedno vračava polna nostalgije, z množico prijateljstev, ki sva jih spletla tam. In kljub bližini po kilometrih nama je Beograd še vedno tujina, saj je kultura vendarle drugačna. Najbolj pa občudujeva njihovo sposobnost življenja v tem trenutku, nerazmišljajoč na jutri, njihovo spontanost in domačnost ter gostoljublje, ki ga vedno nudijo gostom.

• 

• 

• 

Ponosna sva, da sva ob poglavju starševstva ohranila pogum, voljo in igrivost in da s kompasom v žepu ne potujemo nič manj, samo v večjem številu. Širitev obzorij, ki jih s tem nudiva mladim ljudem, ki so nama najdražji, je po najinem mnenju neprecenljiva šola. Takšna, ki jim bo dala izpit za vse življenje.

• 

• 

Velikokrat naju vprašajo, kako zmoreva, kje najdeva energijo in sposobnost organizacije za potovanja s tako veliko ekipo. Kje najdeva denar? Lahko rečeva samo, da kjer je volja je pot. Nihče ne vidi truda zadaj, živcev, ki se parajo, skrbi, dolgih delovnih dni. Veva le, da je nama mnogo težje doma, ko te preganjajo budilka, sestanki, telefoni, ko zvoni poštar, ko je treba plačati položnice, ko ne smeš zamuditi vrtca in ko je v šoli kontrolna naloga. Na potovanju ničesar od tega ni, zato so nam, kljub nekaj nepredvidljivih situacij, še vedno enostavnejša, bolj sproščujoča, kot da smo doma. In ker smo skupaj, ves čas. Ko se kolesa letala odlepijo od tal, pride tisti občutek, od katerega sva odvisna. In vidiva, da postajajo odvisni že tudi najini otroci. Pogumno korakajte v svet tudi vi, starši! In pokažite otrokom svet!