Popotniški blog 2many4granny, 3. del
Mnogi me sprašujejo, zakaj sem se odločila za pisanje bloga. V naslednjih vrsticah izveste, zakaj sem dolgoletne sanje in ideje tudi uresničila. Pred vami je popotniški blog 2many4granny.
Če me nihče ne bo kritiziral, vas vabim na mojo 15 let staro blogersko spletno stran jasnazaler.si, ki je ”home-made”. Na njej lahko vidite, da je želja po deljenju navdušenja nad določenimi kraji ali pripetljaji tlela v meni že v mladosti. Ogromno sem potopisno predavala, pisala članke za različne spletne portale in revije, javljala sem se v radijsko oddajo Gori, doli, naokoli in si s tem nabrala veliko izkušenj, kako podajati vsebino. Predvsem sem predajala praktične nasvete, majhne skrivnosti in edinstvene doživljaje. Ljudje so v tem zelo uživali. Vse skupaj je prerastlo v to, da so me najeli za osebnega vodnika v oddaljene dežele, na primer v Avstralijo in Novo Zelandijo. Tudi to je bila svojevrstna izkušnja in obenem velika odgovornost.
Zdaj, ko nas je skupaj kar sedem družinskih članov, vse še posebej zanima, kako in kam potovati, kje privarčevati in kako si organizirati pot. V tem uživam in rada delim informacije o tem, kar sem sama že preverila. Absolutno vidim smisel v tem, da ljudem s svojimi nasveti in znanjem pomagam. Še več, rada bi opogumila starše, da so potovanja z otroki super in se jim jih ni treba bati.
Izbira imena 2many4granny
Do imena smo prišli spontano. Ker je pet otrok preveč, da jih čuva ena babica, je ime 2many4granny dobesedni prevod. Sočasno je tudi preveč vsega drugega, poslovnih izzivov, pospravljanja in problemov, preveč lepega in preveč omejenega časa za vse, kar radi počnemo in kaj si še želimo početi.
Vsebine na popotniškem blogu
Z bralci bom delila predvsem iskrene podatke, naše dogodivščine in veliko praktičnih nasvetov iz našega družinskega in poslovnega, športnega in popotniškega življenja. Želim si, da bi čez nekaj časa to preraslo v osebno svetovalnico, kjer bi nasvete našle predvsem družine, sploh tiste z večjimi otroki, ki živijo podobno, jih z nami povezuje vsaj ena komponenta, naj si bo to velika družina, vodenje svojega podjetja ali pa popotništvo. Želim poudariti, da je bil prvotno zamišljen popotniški blog, že na samem začetku pa je prerasel v družinskega, kjer ne piševa samo o potovanjih, ampak o našem življenju nasploh, ki je precej dinamično. Zakaj? Miha ima dva otroka iz prvega zakona in sestavljenih družin je ogromno. Imam občutek, da smo vse ženske že takoj zaznamovane za ”mačehe” in nihče ne razume naše vloge, počutja in izzivov, s katerimi se soočamo. Zato želim govoriti tudi o tem. Odkrito. O sestavljeni družini, naši dinamiki in svojih izkušnjah, saj sem se na svojih napakah in dobrih stvareh veliko naučila. In se še učim. Mislim, da lahko oba z Miho in tudi otroci o tem veliko povemo, svetujemo in izrazimo svoje strahove, pričakovanja in želje. Obenem sva oba zelo službeno zasedena. Skupaj imava štiri podjetja in ni enostavno usklajevati družinskega in poslovnega življenja, sploh če nimaš babic in dedkov, ki bi nama lahko pomagali. Ob naštetem imava pa še rada sebe in drug drugega, zato je v najinem življenju veliko športa, druženj in navad ali malih razvad. Vse to pa želim povedati in pokazati drugim.
Naše sanje
Najin seznam dežel, ki jih še želimo odkriti, je precej dolg. Dokler vsi otroci še ne obiskujejo šole, želimo poletja preživljati v prikolici v Vrsarju. Midva z možem se menjavava, vmes nama na pomoč priskoči varuška Urša, nekaj časa pa smo tudi vsi skupaj. Ker nihče od nas pretirano ne mara zime, jo radi skrajšamo s potovanjem v toplejše kraje. Vmes pa skušamo vriniti še kakšno krajše potovanje samo za naju in kakšen dvodnevni ali tridnevni izlet samo z enim otrokom. Pri veliki družini je čas ”1 na 1” še posebej dragocen in tudi zaželen.
Ko bodo vsi šoloobvezni, nameravamo prikolico prodati, jo nadomestiti z avtodomom in odkrivati Evropo. Od daljnih krajev si želimo prepotovati Afriko, predvsem JAR, Namibijo, Zambijo, Zimbabve in Bocvano. Nato še Korejo, Kitajsko in Filipine. Svojo družino želim popeljati po celotni Avstraliji in Novi Zelandiji, ki sem ju obiskala še petkrat. Sanjamo tudi o križarjenju po Polinezijskih otokih in pa roadtripu čez Ameriko in Kanado. Radi bi si ogledali tudi Aljasko. Midva bi rada z motorjem prepotovala Čile, Argentino in Peru. Pa še in še bi lahko naštevala. Najbolj pa hrepeniva po daljšem enoletnem potovanju okoli sveta. Verjamem, da nama bo uspelo. Upava celo, da bodo destinacije izbirali, določali najini sledilci. Da se bodo res aktivno povezali z nama in sodelovali.
Naš moto se glasi: ”Dom je tam, kjer si srečen!”
