Afrika

Kako živijo bogati v Južni Afriki?

Začeli smo enomesečno potovanje po Afriki. Prvi teden smo se ustavili pri prijateljici Fioni v Pretorii. In tokratni blog bo prikazal življenje tamkajšnjega premožnejšega sloja prebivalstva. Seveda vam bomo razkrili tudi naše utrinke, kaj vse smo doživeli in videli. Spremljajte nas vsak dan na Instagramu in Facebooku.

Potovanje

Pot je bila zelo enostavna. Peljali smo se tri ure od Domžal do Benetk s svojim avtomobilom, ki smo ga pustili tam, na parkirišču. Parkirnina za en mesec stane 180 evrov. Na letališče smo prišli tri ure prej, ker smo se želeli izogniti morebitni gneči na cesti. Ker nas je devet, je bilo treba na letališču urediti zelo veliko, ogromno obrazcev (tudi zaradi koronavirusa) smo morali tam še dodatno izpolniti. Če bi prišli kasneje, bi bili prepozni. Nato je sledil dveurni let do Londona, tja smo prispeli okrog 16. ure, kar je bilo odlično, saj še nihče ni bil utrujen in zaspan. Potem smo tri ure na letališču čakali na naslednji let. Čas smo izkoristili za kosilo.

Vse o vizumih, cepljenju in covidnih razmerah v Afriki

Polet od Londona do Johannesburga je trajal 11 ur. Če je le možno, z Miho vedno poiščeva takšne letalske karte, da dolgo letimo ponoči, ker sva prepričana, da bodo takrat otroci spali. In tudi tokrat je bilo tako. Letalo ni bilo čisto polno, zato je lahko ena oseba ležala na treh sedežih. Vsi smo celoten let prespali. V Johannesburgu smo se zato zbudili spočiti. Tam smo prevzeli rezervirana rent-a-carja – mi seveda avtomobil s sedmimi sedeži, snemalca pa svojega. Komaj nam je uspelo vanju zložiti vso prtljago in donacijske stvari. Odpeljali smo se na enourno vožnjo do moje prijateljice Fione v Pretorio.

Na letališču se nam je zgodilo nekaj nepredvidenega. Ob obisku stranišča so okradli Živo. Samo obrnila se je in njen mobilni telefon in manjši znesek gotovine sta izginila. Prijavili smo policiji v upanju, če bodo ukradeno našli.

Ne zatiskajte si oči! Ne glejte stran! Pomagajte!

Naša prva postojanka v Afriki – Pretoria

Imeli smo tri razloge za obisk Fione. Prvi je zagotovo ta, da sem svojo prijateljico želela ponovno videti. Do sedaj sva se videli šestkrat ali sedemkrat. Drugi razlog je ta, da določene opreme nismo mogli nesti s seboj in Fiona se je prijazno ponudila, da jo oni nabavijo. Priskrbela nam je odeje, blazine za udobnejše spanje v avtomobilu, lopate, solzivec, nože, kamping opremo (skodelice, krožnike, jedilni pribor …). Tretji razlog našega obiska je čustven. Samo tako se najbolj dotakneš višjega sloja v Afriki in spoznaš, kako živijo.

Kako živijo bogati v Južni Afriki?

Kako živijo zelo revni, bomo še spoznali v prihodnjih dneh našega potovanja, in sicer v kraju Serowe pri sestri Fani Žnidaršič. In takrat vam bom povedala kaj več o revnem prebivalstvu Afrike. V tokratnem blogu pa bom spregovorila o bogatejših. Višji srednji sloj in resnično bogati živijo tako, da imajo v svojem domu od dva do osem služabnikov. Po navadi so to temnopolti ljudje, ki so jim zelo hvaležni, da imajo tako fine službe in ker z njimi ravnajo tako spoštljivo. Njihov delovni čas je daljši od našega in večinoma za njihove otroke skrbijo služabniki, ki tudi kuhajo vse obroke. Pravzaprav delajo prav vse, med drugim tudi urejajo vrt. Vsi so zelo delovni, obiskujejo šole, so visoko izobraženi. Fiona je na primer končala študij medicine in ga nadaljevala kot mlada raziskovalka. Vsako jutro že ob peti uri, pred službo, jaha svoje štiri konje. Njen urnik je zelo naporen. Zanimivo je, da se pri njih enkrat tedensko po običaju dobijo s svojo družino (s starši in preostalimi sorodniki) in prijatelji. Ob kozarcih vina in ogromnih količinah mesa se družijo. Dodati moram, da pojejo veliko sušenega mesa, kar je tukaj tradicionalno. No, pa tudi veliko zelenjave pojejo in tudi bele polente, ki je prav tako tradicionalna jed. Pred služabniki se nikoli ne slečejo, niti ne preoblečejo v kopalke. Tudi otroci pred njimi niso goli, predvsem ne pred moškimi pomočniki. Na počitnice jih nikoli ne vzamejo s sabo. Živijo ograjeni z električno žico, varujejo jih varnostniki s puškami. In to je največja slabost Južne Afrike – kriminal, ki se z leti povečuje in ga je v teh časih zaradi korone še več.  

Drugače pa je Pretoria eno od treh glavnih mest v Južni Afriki, razteza se čez reko Apies in proti vzhodu v vznožje gora Magaliesberg. To je ugledno akademsko mesto in raziskovalno središče. Miha si je seveda zapomnil, da je bilo tu leta 2010 svetovno prvenstvo v nogometu. Ime je mesto dobilo po voditelju Andriesu Pretoriusu. Imenujejo ga tudi mesto Jacaranda, ker je tam možno videti ogromno jacarand, posajenih ob ulicah, v parkih in na vrtovih.  

Nekaj dejstev o Južni Afriki

Geografija

Trenutno smo v Južni Afriki in se še nismo premaknili do Namibije. Kot večina ve, Južna Afrika meji na kar nekaj držav: Namibijo, Bocvano, Zimbabve, Mozambik in Esvetini. Znotraj ima še kraljevino Lesoto, ki je čisto samostojna državica znotraj Južne Afrike. Žal, je mi nismo mogli obiskati, ker je zaradi epidemije koronavirusa zaprta. Na zahodu je Južna Afrika omejena z Atlantskim oceanom, na vzhodu pa z Indijskim. Leži v enakem časovnem pasu kot Slovenija, tako da imamo isti čas kot vi doma. Zanimivo je, da ima Južna Afrika tri glavna mesta. Pretoria je sedež vlade, Bloemfontein sedež sodne oblasti, Cape Town pa sedež zakonodajne oblasti. Največje mesto je Johannesburg, ki nima pomembnega vpliva.     

Zgodovina

Ima zelo veliko uradnih jezikov, in sicer kar 11 (angleščina, afrikaans, khosa, ndebele, zulu, tvana, svati, sotho, južni sotho, venda in tsonga), razlog za takšno številčnost pa je zgodovinski, predvsem zaradi indijskega, angleškega in nizozemskega kolonialnega vpliva. To je druga država po številčnosti jezikov, za Indijo. Sama poznam le štiri, in sicer angleščino, afrikanščino, zulu in tvano. Prebrala sem tudi, da tukaj živi ena najstarejših nacij. Tu so doma plemena Khoi, San, Xhosa, Zulu in druga. Zgodovinsko, kar se sliši tudi v njihovem govoru, so najprej tja prispeli Nizozemci, potem pa Britanci. Južno Afriko zelo prepleta dolga nadvlada apartheida, kar jo deli na rasni osnovi. Pokukali smo tudi v zgodovino in izvedeli, da so surove apartheidske zakone postopoma umaknili iz ustavnih listin in leta 1994 so bile prve večrasne volitve. Na oblasti je od takrat Afriški narodni kongres, nadzor države je zdaj večinoma v rokah temnopolte večine, medtem ko so belci poslovneži.

Demografija

V njej živi okrog 60 milijonov prebivalcev, od tega jih je kar 90 odstotkov krščanske vere. So pa tu tudi muslimani, judje in hindujci. Večina prebivalcev je temnopoltih Afričanov (okrog 50 milijonov).

Rastlinski in živalski svet

Drugače pa je to dežela, ki je ena najbogatejših po raznovrstnosti živali in rastlin, več kot 100.000 jih je. Znanstveniki menijo celo, da jih je več kot 50.000 neodkritih. Najpomembnejše avtohtone rastline te dežele so medlar, jabolko kei, sadje rdečega mlečnega lesa, sliva mobola, marula, kisla figa, kisla sliva, opičja pomaranča … Izvedeli smo, da je nacionalni cvet orjaška ali kraljeva protea, ki spominja na artičoko. Najbolj znane živali so tukaj leopardi, levi, sloni, nosorogi, pingvini, morski psi, podvodni konji, šakali, antilope, kiti, delfini, morski psi, pingvini, afriški divji psi, šakali …  

Težave

Afriko najbolj pesti pomanjkanje vode, kar je huda težava. V državi ni veliko rek in naravnih jezer. Največji reki sta Oranje in Gariep, ki sta tudi ključni. Podnebje je zelo suho, subtropsko, z dolgimi sušnimi obdobji.

Posebnosti

– Slišala sem, da sta v Južni Afriki sočasno živela dva Nobelova nagrajenca. In živela sta celo v isti ulici. Nelson Mandela in Desmond Tutu!

– Južna Afrika je največji proizvajalec sadja na svetu. 90 odstotkov vse svetovne platine in 40 odstotkov vsega zlata na svetu izkopljejo prav v Južni Afriki.

– V Cape Townu so opravili prvo transplantacijo srca leta 1967.  

Naše raziskovanje

Jez Gariep

Po obisku Pretorie smo začeli naše raziskovanje. Najprej smo se ustavili ob zanimivem jezu Gariep, ki služi predvsem namakanju ter industrijski uporabi in proizvodnji električne energije. Seznanili smo se, da so jez sprva imenovali jez Hendrika Verwoerda, ime pa je bilo kasneje (iz političnih razlogov) spremenjeno. Ko so ga zgradili, je bila tu glavna zgradba za shranjevanje vode reke Oranje.

Graaff-Reinet

Pot smo nadaljevali v Graaf-Reinet, kar je na pol poti med mestoma Bloemfontein in Port Elizabeth. Gre za neverjetno geološko tvorbo, ki je znana kot Dolina opustošenja. Značilne so navpične pečine, visoki stebri. Pečine so visoke okrog 120 metrov, so pa mešanica vulkanskih in erozivnih vplivov več milijonov let. Videti je kot majhen Grand Canyon in tukaj so resnično spektakularni sončni zahodi, kar ste lahko tudi videli na fotografiji, ki smo jo objavili na družbenem omrežju

Port Elizabeth

Malo pred tem krajem je nacionalni park Ado Elephant in je tretji največji nacionalni park v Južni Afriki. Tukaj živi več kot 600 slonov, sprva, ko je bil ustanovljen leta 1931, pa je nudil dom 11. In mi smo se z vozilom sami podali v pravo pustolovščino. Dejansko nacionalni park vključuje še naravni rezervat Woody Cape, morski rezervat, ki vključuje otoka St. Croix in Bird Island. Iz avtomobila lahko stopiš le na ograjenem območju, ker je to bivališče veliko živali, tudi nevarnih. Opazili smo tudi zebre, antilope, slone, različne ptice, ježe, hrošče, divje svinje, bivole itd. Bilo je zelo lepo! Ta park obišče letno več kot 60.000 ljudi, večinoma so to Nemci, Nizozemci in Angleži. In veseli smo, da smo obiskali tudi ta del sveta, ker v prihodnje naj bi bil to edini park na svetu, v katerem bo v naravnem okolju živelo sedem velikih živali (slon, nosorog, lev, bivol, leopard, kit in veliki morski pes). V nacionalnem parku je tudi velik kamp z bazenom, restavracijo, štiri druge počitniške možnosti nastanitve ter turistične cestice, ki te vodijo k spoznavanju živali in rastlin v naravnem okolju.

Pot smo nadaljevali v Port Elizabeth, kjer smo si v zalivu Jeffreys Bay privoščili krasno kosilo. Ta kraj je na svetovni zemljevid postavljen kot najbolj znan kraj za surfanje in tu prirejajo številna mednarodna surferska tekmovanja. Je zelo hitro rastoč kraj in pravzaprav priljubljena domača počitniška destinacija, ker imajo čudovito plažo in morski tokovi niso močni.

Z ladjico smo se odpeljali do dveh slavnih otokov, St. Croix in Brenton. Ogledali smo si delfine, tjulnje in pingvine, kar je bilo krasno doživetje. Naše križarjenje je trajalo tri do štiri ure. Z vami smo delili tudi naše utrinke na Facebooku.

Danes smo šli na farmo nojev. Videli smo tudi njihova jajca in štiri dni stare mladiče. Seveda pa smo občudovali mogočne noje in enega izmed njih je Jaša celo jahal. Jedli smo hamburger z nojevim zrezkom.

Katere nacionalne parke bomo obiskali v Afriki?

Naša prenočišča

Ves čas v Južni Afriki bivamo v penzionih, ki jih tu imenujejo guest house. To so velike hiše, v katerih po navadi živijo upokojenci in del hiše oz. le nekaj sob oddajajo. Vedno nam pripravijo domač zajtrk, kar je super, da lahko potem siti odrinemo naprej. Kje smo nastanjeni, si preberite v našem blogu.

Cene

Hrana in bencin sta bistveno cenejša kot v Sloveniji. Nočitve so tudi ugodnejše kot v Evropi. Največji strošek do sedaj nam predstavljata letalska karta in rent-a-car (zaradi števila potnikov in dveh avtomobilov). Največji strošek pa smo imeli pred potovanjem, ko smo morali zavarovati vso tehniko, ki smo jo vzeli s sabo. Stroška sta predstavljala tudi zdravstveno zavarovanje in odpoved možnosti potovanja.

Valuta je južnoafriški rand (ZAR) v vrednosti 0,059 evra.

Dobrodelnost

Vsak dan pripravimo novo ”culico” oblačil, ki jih spotoma razdelimo. V mestu Port Elizabeth smo obiskali tudi eno izmed številnih sirotišnic. Z večjo količino oblačil, igrač, pisal, zvoncev za kolesa, sladkarij, zaščitnih mask, sončnih očal, knjig … smo obdarili približno 120 otrok, starih od tri do 18 let. Bili so neizmerno veseli.

Naši vtisi so do sedaj super. Dobro se razumemo, otroci niso naporni. Največ časa nam ob večerih vzame ustvarjanje vsebine, ko smo že malo utrujeni. Hrana je še vedno zeloooo evropska … Smo zdravi in se počutimo vrhunsko! Jutri že nadaljujemo pot v drugo polovico Južne Afrike, čez tri dni pa prestopimo mejo z Namibijo.

In, dragi naši sledilci, ne pozabite, da ima naše popotovanje tudi humanitarno noto. Prepričani smo, da lahko z majhnim prispevkom vsak posameznik naredi velik korak, zato bomo z dobrodelno akcijo zbiranja finančnih sredstev v Serowu omogočili gradnjo zavetišča, ki ga tamkajšnji otroci nujno potrebujejo. Vanj shranijo svoje rojstne liste in osebno premoženje ter se tja zatečejo, ko so vremenske razmere slabe. 2many4granny vas skupaj s Karitas poziva, da pošljete SMS CLOVEK1 na 1919 in darujete 1 EUR ali SMS CLOVEK5 na 1919 in darujte 5 EUR. Več o dobrodelnem projektu si preberite v prejšnjem blogu.

Podporniki projekta 2many4granny na poti v Afriko

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.