Blog,  Nasveti za potovanja,  Resnične izpovedi

Jug italijanskega škornja, Apulija: dežela sonca, osupljivih klifov, lepih plaž in slikovitih mestec 

Kdaj ste nazadnje spakirali kovčke in jo s prijateljico ali prijateljem popihali v neznano? Se ne spomnite? Enako. Ampak to sem konec maja spremenila! Čisto sem že pozabila, kako je potovati brez otrok, s prijateljico, brez natančnega plana, v neznano, spontano, s skokom na vlak zadnji hip.  Odpotovali sva na sam jug italijanskega škornja, v Apulijo, kjer je bilo je že zelo vroče in plaže so mikavno vabile nas turiste. Še enkrat sem na tem mini pobegu spoznala, da ni pomembno, kam se odpraviš, ampak kdo je ob tebi.

Lokacija

Apulija (italijansko Puglia) leži na jugu Italije in tja sem se maja odpravila skupaj s prijateljico. Gre za eno izmed 20 italijanskih dežel, ki se deli na šest pokrajin: Bari, Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Foggia, Lecce in Taranto. Na jugu je obdana z Jonskim morjem, na vzhodu in severu z Jadranskim morjem. Glavno mesto je Bari. Večinoma je dežela ravninska in gričevnata.

Apulija je znana kot maternica Italije, kjer pridelajo 80 odstotkov oljčnega olja za celotni italijanski izvoz. Znana je po testeninah, vinu, mandljih … Tu so številni pašniki, ribogojnice, celo klapavic. Na zemljevidu je na prvi pogled videti zelo majhna, ampak dejansko je večja. Zavzema 19.362 km2. In ko misliš, da boš po cesti prišel naravnost do plaže, moraš zavijati vse naokrog, da prideš do cilja. Po podatkih iz leta 2019 živi tukaj 4.008.296 prebivalcev.   

Pot (prevozna sredstva)

Do Trsta sva se peljali z osebnim avtomobilom, z letalom od tam pa do Barija. Za parkiranje sva izbrali cenejšo varianto, in sicer parkirišče Ronchi Park. Prostor sva rezervirali prek spleta. S parkirišča imajo organiziran prevoz do letališča in tudi nazaj (potreben je le klic, je pa to 2 minuti stran od letališča).

Leteli sva letalsko družbo Ryanair (pomemben nasvet: pazite, da nimate pretežke ročne prtljage, saj se vam lahko zelo hitro pripeti, da vam jo pregledajo in vam z malo večjim nahbtnikom ne dovolijo na letalo in je nujno doplačilo). S sabo lahko na letalo vzamete kakšne prigrizke. Letališče v Trstu je majhno, zato sva zelo hitro opravili vse kontrole. Dobro je narediti prej ‘check in’, ker v nasprotnem primeru ti zaračunajo dodatnih 55 evrov za ‘chek in’ na sami lokaciji. Nihče ni več preverjal PCT za koronavirus, niso zahtevali niti PCR ali hitrega testa. Let je trajal eno uro in 20 minut.

Do Barija se lahko pride tudi s trajektom iz Dubrovnika.

Na letališču v Bariju se lahko najame avtomobil, do nastanitve se lahko pelješ tudi z avtobusom, vlakom ali taxijem. Vlak vozi na vsakih 50 minut, vožnja do postaje Bari Centrale traja 20 minut. Vlaki so moderni, čisti in klimatizirani. Od te postaje pa lahko pot nadaljuješ naprej ali greš v center mesta. Midve sva najeli taxi, ceno sva uspeli ‘zbarnatati’. Peljali sva se do mesta Polignano a Mare. Nisva želeli čakati eno uro na vlak in se potem še skoraj eno uro voziti z njim. Tja sva prispeli tako s taxijem v 40 minutah.

Kasneje sva se v naslednjih mestih posluževali tako tuk-tuk prevoza, najeli avtomobil ali pa se vozili z vlakom. Več izveste v nadaljevanju bloga. 🙂

Primeren čas obiska glede na letni čas

Midve sva potovali konec maja, ko še ni toliko turistično oblegana. Ni gneče in brez težav sam voziš naokrog. Nikjer nama ni bilo treba plačati parkirišča, čeprav sva vedno prakirali praktično v samem centru manjših obalnih mestec. Tako da bi poudarila, da sta maj in junij idealna meseca za obisk te dežele, ker še ni turistov z vseh konecv sveta in ni pretirane vročine (v času najinega obiska je že bilo 30 stopinj Celzija). Ne predstavljam si, kako je tukaj julija, ki velja za najbolj vroč mesec. Avgusta, ko imajo Italijani počitnice, je Apulija njihova destinacija. Podnebje je tipično sredozemsko – suha, vroča poletja, blage in deževne zime.

Trajanje potovanja

Potovanje naj bo dolgo sedem, optimalno deset dni, da si lahko v miru ogledaš vse, kar si želiš.

Primernost za družine

Potovanje je zagotovo primerno za družine z otroki, vendar tukaj ni lunaparkov, zabaviščinh parkov in muzejev. Dobite pa priložnost ogleda prekrasne narave. Na voljo so številne plaže, ki so, razen tiste z ‘groznimi’ klifi, primerne za otroke. Veliko je parkov z otroškimi igrali. Veliko nastanitev, razen podeželskih hišic, imajo bazene, kar je tudi super.

Tokrat sem jaz v Apulijo potovala s prijateljico.

Stroški

Apulija je sicer turistično oblegana, a še najmanj od celotne Italije, zato je tudi malenkost cenejša. Midve sva potovali v cenovno srednjem razredu (daleč od najcenejšega in še bolj daleč od luksuza). Midve sva skupaj porabili za vse (všeto je res vse: od parkirnin, namestitev … do nakupa spominkov) v šestih dneh približno 1.300 evrov.

Cena parkiranja na letališču: 35 evrov za sedem dni

Cena ene letalske vozovnice (brez prtljage), če kupiš dovolj zgodaj: okoli 30 evrov

Cena vozovnice za vlak od letališča do postaje Bari Centrale: 5 evrov po osebi

Cena taxija od postaje Bari Centrale do mesta Polignano a Mare: 50 evrov

Tuk-tuk prevoznika Volape v mestu Polignano a Mare: 15 evrov/osebi

Vozovnica za vlak od Polignano a Mare do Leche: 9,25 evrov/osebo

Renta a car (avtomobil Fiat Panda) v mestu Leche: 300 evrov za štiri dni (s polnim zavarovanjem)

Najem senčnika in ležalnikov na plaži v Salento: 30 evrov za cel dan

Strošek goriva: 80 evrov (cena 1 l cca 1,9 evra)

Cena namestitev:

Casa Immacolata (26. 5.-27. 5. 2022): 60 evrov za dve osebi/noč)

Willaria Country House (27. 5.-29. 5. 2022): 158.76 evrov za dve osebi/2 noči

Leonardo Trulli Resort (29. 5.-30. 5. 2022): 250 evrov za dve osebi/noč 

Al Settimo Piano (30. 5.-31. 5. 2022): 68 evrov za dve osebi/noč

Večerja v restavraciji: med 40 in 50 evrov za dve osebi/dan               

Namestitev

Namestitev v Polignano a Mare je veliko. Izberete lahko kakšno v starem delu, lahko kakšno 2 minuti stran od plaže. Izbira na Booking.com je res pestra.

Za Casa Immacolata je super zapis na Booking.com: je v mestu Polignano a Mare v regiji Puglia, v bližini znamenitosti Lama Monachile Beach in Lido Cala Paura, ter nudi brezplačen WiFi. Enote nudijo balkon, klimatsko napravo, TV z ravnim zaslonom ter zasebno kopalnico z bidejem in s sušilcem za lase. V nastanitvi je vsako jutro na voljo italijanski zajtrk. Znamenitost San Vito Beach je 2,8 km od nastanitve Casa Immacolata. 

Willaria Country House z 8.000 m2 urejenih vrtov ima 13 velikih in udobnih sob. Vsaka ima drugačno barvo in vzdušje, nekatere sobe pa imajo zasebno teraso. Sobe imajo lastno kopalnico s tušem, TV, sušilec za lase, mini bar, klimatsko napravo in samostojno ogrevanje. V ceno sobe je vključen zajtrk, na voljo pa je tudi brezplačna WiFi povezava in veliko parkirišče. V bližini so športni objekti za vadbo: tenis, nogomet, golf, jahanje in potapljanje. Dovoljeni so majhni hišni ljubljenčki.

V Alberobelli je priporočljivo izbrati hiško, ‘trullo’. Leonardo Trulli Resort – na Booking.com je super zapis, več pa razkrijem spodaj: letovišče Leonardo Trulli se nahaja v kraju Locorotondo, ponuja pa bivanje v tipični južno-italijanski koči ‘trulli’, bar, prostoren vrt s teraso in brezplačen WiFi v vseh predelih. Klimatizirane sobe vključujejo TV z ravnim zaslonom, sef in zasebno kopalnico s prho. Na voljo so tudi sobe v stavbi v slogu Art Nouveau. Nekatere gledajo na skupni poletni bazen ali vrt. Vsak dan pripravijo samopostrežni kontinentalni zajtrk. Zajtrk lahko naročite tudi v sobo. Dogovorite se lahko za dejavnosti, kot so tečaj joge, izleti in kulinarična vodstva. Do Alberobella je 10 min vožnje, Jadransko morje pa je 20 km stran. Parom je posebej všeč lokacija – podali so ji oceno 9,5 za potovanja v dvoje.

Ponudba nočitve z zajtrkom v Al Settimo Piano je nastala iz Rositinega podjetniškega duha. Sprejem izvaja neposredno lastnica, ki je zelo gostoljubna, vljudna in dostopna. Tukaj boste našli klasično južnjaško gostoljubje, ki ji je dodana zasebnost in pripravljenost za zadovoljitev vaših potreb. Tisti, ki imajo stik z Rosito, bodo navdušeni nad njenim entuziazmom in človeškim odnosom, ki vedno pazi na to, da pomiri goste in zadovolji njihove potrebe. V bližnji preteklosti je bila odlična kuharica; cenili boste sladke kreacije za vaš zajtrk, po želji pa vam je na voljo za pripravo kosila ali večerje s tipičnimi lokalnimi izdelki, ki jih lahko okusite v intimi terase po ugodnih cenah. Je tudi ustvarjalna: v različnih prostorih zgradbe lahko cenite njene kreacije, narejene iz preprostih predmetov, zaradi katerih je B&B toplejši in bolj ljubeč. To novo izkušnjo živi s preprostostjo, hkrati pa ima pozornost do gostov kot vodilo. Za nastanitev sta značilni red in čistoča.

Jezik

Da se malce pošalim … 🙂 Veliko je treba ‘kriliti’ z rokami, da se sporazumeš z Italijani. Drugače je pa dobro vsaj malo znati govoriti italijanski jezik, ker res ne znajo angleškega jezika, čeprav se zelo trudijo in ti poskušajo pomagati/razložiti.

Prehrana

Moram omeniti, da boste lahko okusili tipično italijansko hrano (testenine, pice, pite, polnjene z zelenjavo, mesom ali raki, morske jedi in sladoled). Midve sva si vsak dan privoščili zajtrk v nastanitvi, po navadi sta to bila rogljiček in kavica, nasprotno v podeželskih hišicah pa je je bil zajtrk krasen (kontinentalen, obenem pa so nama postregli še tradicionalne sladke jedi, kot je pita s čokolado ali marmelado). V nastanitvah so imeli mini hladilnik, kjer te je ponavadi pričakala voda ali kakšna brezalkoholna pijača, brez doplačila. Čez dan sva si nabavili razno sadje in prigrizke. Kdaj pa kdaj sva pojedli lahko kosilo (‘panini’, pite ali solato). Pozno popoldne ali zvečer sva se usedli in si privoščili glavni obrok. Po celodnevnem potepanju se nama je prilegla večerja ob kozarčku vina.  

V samem srcu lepega Sredozemlja se skriva otok, največji v tem morju in malenkost večji od površine celotne Slovenije, ki je poln legend, lepe narave in divje vulkanske energije. Na Siciliji se stikajo severno-afriška, evropska in arabska kultura, zato se multikulturalnost odraža v jeziku, hrani, barvi kože in temperamentu ljudi. Sicilija je zelo primerna destinacija za vse, ki radi raziskujemo, z otroki ali brez. Celoten blog si preberite na povezavi.

Atrakcije in znamenitosti

Apulija leži na jugu Italije. Največji mesta sta Bari in Brindisi, kjer sta tudi letališči.

Bari

Kljub temu da je mesto Bari pogostokrat spregledano, je vseeno lepo za videti. Znano je predvsem po tem, da v starem delu mesta ženske pripravljajo testenine na ulicah, kar je res zanimivo. Barivecchia ali Stari Bari je bilo območje, kjer je bila visoka stopnja drobnega kriminala, ampak z razvojem se danes tu bohotita dva glavna trga. Trudijo se mu dvigniti ugled in turistom pokazati številne zgodovinske znamenitosti.

V mestu so dobre avtobusne povezave, lahko si najmeš avtomobil. Seveda je slednje dobro storiti veliko časa prej, ker bližje je datum potovanja, dražje so cene, saj ni več na voljo toliko ponudbe.

To je tudi glavno mesto dežele Apulija in leži na jadranski obali. V njem živi 316.444 prebivalcev po podatkih iz leta 2021, od njih je 52,1 odstotek žensk; povprečna starost prebivalcev pa je 42 let. Pravijo, da je bilo že poseljeno v bronasti dobi, okoli leta 2.000 pr. n. št. Definitivno vredna občudovanja so bazilika sv. Nikolaja, stolnica, gledališče Petruzzelli, Švabski grad, Ruska cerkev … Tu najdete tudi vrhunsko ponudbo domačega sadja, zelenjave, testenin, kruha, ‘calzon’, ‘focacc’, ‘panzerotijev’ …

Polignano a Mare

Polignano a Mare je izredno lepo mesto, vreden ogleda je stari del, ki leži na klifih, skalnati obali. Ta del obale ima tudi največ podvodnih jam, v katere se lahko zapelješ s čolnom in si lahko od blizu ogledaš geološke in naravne stvaritve.

Najbolj znano je mesto po plaži Lama Monachile ali Cala Monchile, ki je ‘stisnjena’ v samo mestno središče. Top destinacija za kopanje, saj je morje čisto, turkizno, nedotaknjeno, na plaži pa so beli, zaobljeni kamenčki. Plaža se ponaša z nacionalno modro zastavo. Seveda se nama je prilegla tudi osvežitvena pijača v zelo ljubkem lokalu. Najlepši razgled na plažo je z mosta  Roman, ki se nahaja tik ob naravni razpoki in se vleče čez zgodovinsko ulico Via Taiana. Res osupljivo, midve sva ostali brez daha.

V starem delu mesta Polignano a Mare se nahajajo trije balkoni, ‘Balkoneta’, od koder se ti prav tako razprostira prečudovit razgled. Z enega lahko vidiš na plažo, z drugega na drugo stran, kjer se nahajajo preostali klifi. Znotraj enega takšnega klifov je podzemna jama, v kateri se nahaja restavracija Grotta Palazzese, ki je med top 10 na svetu.

Vsako leto septembra priredijo v mestu tekmovanje Red Bull Cliff Diving. Tekmovalci skačejo s klifov, tako ženske kot tudi moški se potopijo z dveh platform, nameščenih med 21 in 27 metrov nad gladino morja.

V mestu Polignano a Mare se je rodil slavni kantavtor Domenico Modugno, ki je znan po legendarni pesmi Nel blu dipinto di blu (Volare), ki še danes velja za eno največjih uspešnic Evrovizije. Še vedno se je spomnimo, čeprav je iz leta 1958 in takrat ni osvojila prvega mesta. Ko sva bili midve v mestu, je bil trg z njegovim kipom zaprt, drugače pa se za kipom skrivajo stopnice, ki vodijo do pečin, s katerih naj bi bil še lepši razgled na plažo Lama Monachile. Na plaži je tudi prehod, vklesan v skalo. Tukaj se moraš sezuti, ker nekaj časa hodiš po vodi. In od tu lahko zelo dobro opazuješ, kako skačejo s teh klifov v vodo.  

Ena najbolj znanih atrakcij v mestu je Poetry on the streets. Dobiš priložnost videti na različne načine napisane verze na stopnicah, stavbah, omaricah za elektriko, vratih … Povsod. Priporočava, da se malce ‘izgubite’ po teh ulicah in začutite poezijo v srcu.

Zelo veliko je tukaj majhnih, simpatičnih trgovinic, v katerih največ prodajajo barvite keramične izdelke (okraske za balkone, vaze, raznovrstne posode za shranjevanje, magnete ..), bižuterijo, oblačil …

Izredno veliko je lokalov, restavracij in ponudnikov s hitro prehrano. Veliko jih organizira tudi degustacije tipične italijanske hrane (salam, sirov: mozarelle, burrate, vin).

Eden izmed priporočljivih načinov, kako si je možno na hitro ogledati to mesto, so majhni tuk-tukji. Za pol ure vožnje je treba odšteti 15 evrov/osebo (pri prevozniku Volape). V hotelu ti ga pokličejo, lahko ga pa sami ustavite na ulici. So odlična izbira za vodiča, saj ti pokažejo, kje je slavni balkon, plažo, most, celo malce ven iz mesta naju je zapeljal do ribiške vasice oz. plaže, kjer je bilo veliko zanimivh čolnov. Zeleno-rdeči čolni simbolizirajo barve mesta Polignano a Mare. Videli sva tudi modri čoln, ki simbolizira Neapelj. Imeli sva priložnost obiskati tudi razgledno točko, od koder sva imeli prekrasen pogled na celotno mesto na klifih.

Izven starega obzidja stoji ogromno pekarn (Panificio San Marco, Panificio Cicorella, Focacceria del Corso, Glam Bakery, Voglia di pane, Panificio Europan, Pasticceria Jolly, Pasticceria Pedote …), v katerih si lahko kupiš njihove tradicionalne slaščice in svež kruh po minimalni ceni. Najbolj znana slaščičarna z najboljšim sladoledom je Di Mago, priporočava njihovo posebnost Caffee Speciale.

Lecce

Iz Polignana a Mare sva se z vlakom odpravili do mesta Lecce, ki je znano kot ”male Firence juga”. Železniška postaja je le nekaj minut peš iz starega dela mesta Polignana, ampak je super biti veliko prej tam, ker ne prodajajo voznice, kot smo navajeni, ampak so na voljo le avtomati za vozovnice. To je odlično, če vsi avtomati delajo. V času najinega obiska je namreč delal samo en avtomat in še ta zeloooo počasi. Vrste pred njim pa so ogromne. Tako je bilo pred nama veliko ljudi, posledično sva zamudili vlak. Seveda ne čaka na zamudnike. 🙂 Vlak namreč pripelje na to postajo, potniki se izkrcajo in vkrcajo. Ne stoji na železniški postaji, kot je to v navadi pri nas. Sam nakup kart je enostaven, je pa treba biti pozoren na dejstvo, da je treba velikokrat presedati, na kar te opozori tudi avtomat (lahko pa si pogledate že prej na svetovnem spletu, obstaja veliko primerjalnikov, tras, ki ti točno pokažejo, kdaj je treba prestopiti, obenem so tudi navedeni točni vozni redi). Peljali sva se natančno šest minut do mesta Monopoli, 🙂 nato sva čakali 15 minut, da je prišel naslednji vlak, ki naju je nato odpeljal do mesta Lecce. Ta vožnja je trajala eno uro in pol. Na vlaku sta tudi vtičnici za elektriko in USB priključek, kar je super za polnitev mobilnega telefona.

V mestu Lecce sva na železniški postaji najeli avto, ker ga v Bariju nisva dobili. Dobili sva Fiat Pando, ki je bil dovolj prostoren avtomobil za naju.

V mestu Lecce se lahko nagledaš baročne arhitekture. Ne moreš mimo slavnega amfiteatra, rimskega gledališča iz 2. stoletja, bazilike sv. Križa, ki je videti, kot da se je nekomu zmešalo, medtem ko jo je delal. Na njej so številni kipi, dobesedno je okrasek na okrasku. Za turiste privlačne so naslednje znamenitosti: cerkev svetih Nicola in Catlda, steber kipa sv. Oroncija, Torre del Parco, Palazzo Sedile, grad Karla V., Palazzo dei Celestini, mestni obelisk … Staro mestno jedro je v celoti iz bež apnenca. Žal si midve zaradi pomanjkanja časa mesta nisva uspeli ogledati, po fotografijah in opisih sodeč pa je resnično vreden tega.

Otranto

Mesto Otranto leži v pokrajini Lecce in je na vzhodni obali polotoka Salento. Pravijo, da je tu nekoč stalo mesto Hydrusa, ki so ga zgradili Grki. Dejansko gre za najbolj vzhodno mesto v Italiji in vhod v mesto krasijo Otrantska vrata. Obvezen ogled je gradu, stolnice, cerkve sv. Petra, katakomb Torre Pinta in majhne reke Idro. Ko sva iskali informacije o tem mestu, sva naleteli, da je to mesto tudi opisano v prvem gotskem romanu Horacea Walpolea.

Salento

Iz mesta Lecce sva se odpeljali v Salento, Salentski polotok, ki leži na skrajnem JV Italije, t. i. peti italijanskega škornja. Tukaj je zelo pusta pokrajina, vse je ‘zažgano’, manj je dreves, zelo piha … Salento je znan po najlepših plažah na tem koncu Italije, res je veliko skalnatih, klifnatih, in tudi peščenih plaž. Sami sva obiskali peščeno plažo, ki je idealna za kajtarje. Pravzaprav nekatere plaže imenujejo kar italijanski Maldivi, 🙂 ampak nama so lepše plaže na Sardiniji. Pesek tukaj je rumen, zlat, bel … kar je super za otroke. Tukaj je ogromno lokalov, v katerih je še vedno malce mirno vzdušje. Možnost je najema ležalnikov s senčnikom. Predpostavljam, da je poleti tukaj neznosna gneča, sedaj pa je bilo tu prav prijetno. Dejansko pa skalnate plaže, če pomislim, spominjajo na tiste, ki jih poznamo s Hrvaške, razlikujejo se le v klifih.

Najbolj sva bili navdušeni nad naravnim mostom Torre Sant’Andrea. Tu se lahko kopaš, vendar moraš biti zelo pazljiv pri vstopu v vodo, zato ta del ni primeren za otroke. Tudi klifi so nevarni, zelo hitro se lahko kdo spotakne in pade dol. Parkiranje je omogočeno čisto ob plaži. Ogledali sva si še eno plažo z luknjo v skali – Torre dell’Orso, zelo podobno kot je na otoku Nusa Penida v Indoneziji. Dejansko se lahko z avtomobilom premikaš od plaže do plaže.

Naša popotniška žilica in dobre izkušnje s preteklih potovanj z avtodomom so nas spodbudile, da letalo začasno zamenjamo za avtodom in raziščemo nam bližje, a nič manj lepe kotičke Evrope. Odločitev za Toskano je bila enostavna, saj je relativno blizu Ljubljane, obenem pa na majhnem prostoru ponuja primorsko klimo, prekrasno pokrajino in navdušujočo zgodovino, ki se skriva v njenih slikovitih mestih. Ker smo se odločili, da se tokrat na pot odpravimo s štirimi od petih otrok (od katerih so trije mlajši od šest let), smo morali naše načrte prilagoditi predvsem mlajšim popotnikom naše družine. Pot je bila tako načrtovana, da so bili daljši premiki takrat, ko mlajši otroci spijo (nujno v avtosedežih) in jim tako ni dolgčas na poti. Celoten blog si preberite na povezavi.

Alberobello

Pot naju je vodila v bližino mesta Alberobello.

Aberobello je namreč najbolj znan po avtentičnih hiškah, ‘trullijih’, spominjajo na tiste ljubke iz risanke Smrkci. Kamnite bele hiške se ponašajo s stožasto obliko in sivimi strehami, od leta 1996 so uvrščene na UNESC-ov seznam kulturne dediščine. Seveda lahko v njih spiš, če poskrbiš za rezervacijo dovolj zgodaj. Primerne pa so tako za pare, družine, prijatelje … Z njimi je povezana zelo zanimiva zgodba, ki sega v 14. stoletje, obdobje tlačanov, ki so jih postavili. Hiške so namreč gradili iz malte, brez zidakov, saj si jo lahko z odstranitvijo enega ploščatega kamna spremenil v ruševine. Tako so se revni prebivalci lahko izogibali pobiranju nepremičninskih davkov. Prve takšne hiške pa je moč najti že v srednjem veku, saj so nudile odlično zaščito pred močnim soncem in nadležnim vetrom. V 18. stoletju so davke odpravili, a graditev takšnih ‘trullijev’ se je nadaljevala, sicer v kompaktnejši različici. No, danes lahko najdeš tukaj tudi dvonadstropne, luksuzne ‘trullije’, od koder je fantastičen razgled na oljke in češnje v dolinah in na gričih. Pravijo, da jih je tu okoli 1.500, v četrtih Rione Monti in Aia Piccola.

Točno nastanitev Leonardo Trulli Resort sva izbrali, ker naju je očarala. Malce dražja, ampak resnično prekrasna. Cenejša nastanitev je možna, tudi v centru mesta. Gre za manjše letovišče, obdano s podeželjem, nedaleč stran od Locorotonda, ene najlepših vasi v Italiji in najbolj dinamične skupnosti v dolini Itria. Tukaj se zedinijo lepota narave, sanje in sprostitev. Lastnica Rosalba je nastanitvi, ki jo je podedovala po starših, dala novo luč. Tukaj prideš v stik z najbolj prijetnim delom Apulije. Še vedno je čutiti konzervativni duh, z dragocenimi izboljšavami. Letovišče poleg tipični ‘trullijev’ za namestitev ponuja bar in prečudovit vrt s teraso. Zajtrk je kontinentalen in božansko okusen. Mesto Alberobella z avtomobilom dosežeš v 10 minutah. Dejansko je tukaj zeloooo romantično, tako da priporočam zaljubljencem. 🙂 Zgodba o letovišču je fascinantna in sega v prejšnje stoletje, ko se je Leonardo Cardone, ki je končal službo med vojno, vrnil v svojo ljubo Apulijo. Tu se je posvetil sajenju oljk, vinske trte in agrumov, gradnji vasi, ki jo je zapustil bratrancu in njegovi družini. Sami pravijo, da gre za zgodbo o strasti, ljubezni in neizbrisanih občutkih, ki jih lahko občutiš še danes.

Nikoli ne bom pozabila trgovine, ki se nahaja v ‘trulliju’ iz 17. stoletja, katera ponuja paleto apulijskih gastronomskih izdelkov. Trullo Antichi Sapori je trgovina, ki jo Maria Concetta Marco in njena družina ohranjata od leta 1930. Pravzaprav gre za ohranjanje tradicije stare trgovine z živili, katero je odprl njihov dedek. Vrata so na stežaj odprta turistom z vsega sveta. Tukaj namreč lahko tudi vidimo tipično ‘trullijo”, sestavljeno iz treh sob, spalnice s starinskim pohištvom in starinami, postavljeno na leseni vmesni plošči. V zadnjem delu je na ogled starodavna kuhinja s kaminom, v kateri je kar nekaj starih posod za kuhanje fižola in drugih stročnic, testenin, cvrtje, ter star vodnjak za zbiranje deževnice. Opaziti je tudi tla, ki so bila značilna za tiste čase, z različnimi okraski, ki so označevali razlikovanje sob v ‘trullijah’. Že generacije in generacije je glavna dejavnost družine iskanje apulijskih gastronomskih specialitet. Tukaj lahko kupiš le kakovostne izdelke, ki so izbrani ob upoštevanju kulture in tradicije kraja. Vključenih je veliko sirov, suho mestnatnih proizvodov, vin, likerjev, testenin, kislih kumaric in še marsikaj. Včasih lahko celo degustirate in se lažje odločite za nakup.

Matera

Ta del Apulije še dandanes imenujejo ‘sramota Italije’, ta razglasitev jo je doletela v 50. letih 20. stoletja, saj je predstavljal grozljivo revščino in nepredstavljive življenjske razmere. Kraj Matera je eno najstarejših mest, domnevajo celo, da je bilo naseljeno že od paleolitika (10. tisočletje pr. n. št.). Pravijo celo, da je morda tretje najdaljše stalno naseljeno območje na svetu. Naravne jame v apnencu, ki so bile izpostavljene, ko je Gravina prerezala svojo sotesko, so privabljale prebivalce pred morda 7.000 letih. Na njih so bile zgrajene dovršene strukture in če danes pogledaš čez sotesko jamskih bivališč, imaš občutek kot, da si vrnjen v starodavno sveto deželo.  Nekaj časa je bilo celo glavno mesto province Bazilikata. Dejansko je bilo to območje zelo poseljeno in sprva so bile jame namenjene živini. Tam so bile higienske razmere obupne, ni bilo tekoče vode, razširila se je malarija, obenem pa tudi druge bolezni. Med otroci je bila zelo visoka umrljivost. V 60-ih letih se je vlada odločila, da naredi temu konec in je na silo izselila vse te ljudi. Zgradili so novo mesto in počasi so vsi malce pozabili na mesto Matera. Ko so tam posneli nek film, se ni zgodilo nič. Potem so se tu odločili za snemanje filma režiserja Mela Gibsonom Kristusov pasijon, v katerem prikažejo zadnjih 12 ur Jezusovega življenja. Postopoma so Matero začeli obiskovati posamezni turisti, zanimala jih je lokacija snemanja. In vse več jih bilo, ob čemer so Italijani ‘zavohali’ priložnost za zaslužek, zato so mesto malce uredili. In sedaj je to ‘must see’, če si na potovanju na tem delu Italije. Jame, v katerih so nekoč živeli ljudje, so sedaj predelane v nastanitev, lokale, restavracije … Videti so zelo lepo, saj se nahajajo v nekakšnem kanjonu. Nekateri se odločijo tudi za treking, na drugi strani je prekrasen razgled na samo mesto. Dobro si je vzeti vsaj dva do tri dni za ogledovanje. Izbereš lahko tudi voden ogled, na katerem ti razložijo vse. V nekaterih je moč videti zelo stare freske. Najbolje se je na ogled odpraviti zelo zgodaj zjutraj ali ob sončnem zahodu. Če imaš na voljo za ogled le en dan, je optimalno, da prideš tja sredi dneva in poskušaš čim več videti ter počakaš na sončni zahod.   

Najini vtisi

Leta 2020 smo bili tudi v Neaplju, pristali smo v Lamezia Terme. Najbolj opazna razlika je, da je v Apuliji bistveno manjša poseljenost. Občutila sem mnogo mnogo manj gneče in tukaj je izrazito bolj čisto, niso smeti povsod.

Avtomobili niso obtolčeni z vseh strani, za razliko od tam, kjer je bil čisto vsak udarjen. Zelo so urejene hitre ceste, avtoceste, resnično so pregledne in dobro označene. Navigacija na mobilnem telefonu fantastično deluje.

Domačini so zelo prijazni, težava je le sporazumevanje, ker slabo razumejo angleško (kar je seveda problem, ker jaz pa ne razumem italijansko).

Še en namig za nakupovanje … 🙂 Splača se kupiti poleg testenin in keramičnih izdelkov tudi usnjene izdelke. Odkrili sva zelo kakovostne, predvsem torbice, ‘mokasinke’ in natikače. Tako da je obvezen obisk mesta Otranto. Povsod prodajajo zelo lepe dolge obleke, in sicer do gležnjev, različnih barv in modelov. Opazili boste tudi veliko trgovinic s klobuki in očali.

Nikakor ne drži, da se morate takrat, ko postanete starši, odpovedati svoji strasti – potovanjem. Tudi z otroki, majhnimi ali velikimi, je lahko potovanje z različnimi prevoznimi sredstvi brezskrbno in zabavno. Omogočite jim, da spoznajo bližnje in daljne kraje, ne glede na to, ali potujete z avtomobilom, avtodomom, avtobusom, vlakom ali letalom. Prav vsako potovanje bo edinstvena izkušnja, ki jim bo prinesla nepozabne spomine. Celoten blog si preberite na povezavi.

Ste že obiskali to deželo? Kakšen vtis pa je pustila na vas? Zaupajte mi v komentarju. 🙂

Avtorici teksta in fotografij: Jasna Žaler Culiberg, s pomočjo sopotnice Nine Tomov 😊

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.