Uhani pri sedemletnici: DA ali NE?
Moja Zoja Mija je prava damica. Rada z mano nakupuje in si izbira oblekice, ki so malce retro, všeč so ji takšne s čipko in volančki. Tudi mene opazuje in za piko na i do njenega popolnega stajlinga ji po njenem mnenju manjkajo uhani. Nekatere njene sošolke že imajo prebodena ušesa in sedaj vsak dan poslušam: ”Mami, kdaj si bom jaz lahko preluknjala ušesa?!! Mamiiiiii …” Jaz pa sem v dilemi … Je že čas za uhane?!
Vem, da v nekaterih kulturah deklicam že okrog enega leta preluknjajo ušesa in one potem nosijo mini mini uhane. Vem tudi recimo, da v drugih kulturah tega ne odobravajo, ker se s tem lahko vpliva na akupunkturne točke. Prav tako svojima hčerkama nisem želela preluknjati ušes, ko sta bili majhni, ker me je bilo strah, da bi se jima luknjice vnele in okužile. Zoja Mija in Gaja radi raziskujeta svet okrog sebe, sta zelo aktivni in ne predstavljam si, da bi nosili uhane. Verjetno bi me bilo strah, da se med igro ne bi mimogrede kje zataknili in bi prišlo do nepotrebne nesreče. Nisem nikoli spraševala vzgojiteljic, ali jih lahko v vrtcu sploh nosijo … Ali bi bili potem aktualni uhančki le doma in na počitnicah pri babici ter dedku?
No, sedaj je moja Zoja Mija uspešno zaključila prvi razred in v njej se je prebudila močna želja po tem, da bi si preluknjala ušesa. Vsak dan poslušam: ”Mami, sošolke že nosijo uhane. Mami, kdaj greva na prebadanje ušes? Mami, ali si mi že kupila uhane?” Nekako končni odgovor ves čas odlašam … Ne vem, ali je že dovolj stara za to. Poraja se mi vprašanje, ali je primerno, da bi estetsko posegala v svoje telo že pri tako rosnih letih. Ji bo to čez nekaj let še všeč? Ji bo žal? Kako ste se vi odločili? Ste bili postavljeni pred takšno starševsko dilemo? Ste svoji hčerki ali sinu dovolili prebadanje ušes? Pri kateri starosti?
Če se odločim za to, bi želela, da ji to opravi usposobljena oseba, da pri tem upošteva vsa higienska pravila in uporablja sterilne pripomočke. Zoji Miji pa bi pred tem z njo skupaj razložila ves postopek pikanja s pištolo (sploh si ne predstavljam, da so to včasih, mogoče še kje danes, to počeli z iglo). In če bi bila po razlagi še vedno za to, bi nadaljevali … Uhančki bi definitivno morali biti (na začetku medicinski, ki so sterilni) iz materiala, ki ne povzroča alergije (brez niklja ali bakra). Pozanimala bi se, kako je treba mesto vboda nekaj časa oskrbovati, da ne pride do nezaželene okužbe. Tudi Zojo Mijo bi opozorila, da se prebodenega mesta ne sme dotikati (sploh ne z umazanimi rokami … hihi, verjetno bi potem brez opominjanja po plezanju na igralih tekla v kopalnico in si umila roke).
In medicinske uhančke, bi lahko po približno enem mesecu in pol (če se ne motim, mogoče kakšen teden prej) zamenjala z želenimi. Verjetno bi bili to na začetku zlati, ne zaupam ”kiču”, sploh pri tako majhni deklici. Definitivno bi skupaj izbrali takšne, ki ne vsebujejo dražljivih oz. alergenih snovi. Še posebej pa bi vztrajala, da so bi majhni, neopazni, da je pri njenih aktivnostih ne bi motili. Nikakor ne viseči, kakršne lahko včasih vidi pri meni, in se navdušuje nad njimi.
Še vedno pa ji bom poudarjala, da je prekrasna z uhani ali brez. Je izjemno srčna deklica, pripravljena pomagati vsakomur, polna znanja in zelo radovedno vsrkava vse informacije, ki ”priletijo” do nje. Do bratcev in sestric je zelo pozorna, s prijateljicami se odlično razume, z učiteljicama dobro sodeluje, na treningih dosledno sledi navodilom … Ima mnogo talentov, ki jih razvija in nadgrajuje. In vse to je del njene lepote. Njena lepota izzvira iz notranjosti in žari navzven. In žarela bo še naprej – z uhani ali brez …
Dragi starši, hvaležna vam bom za mnenje. Uhani pri sedemletnici: DA ali NE? Napišite v komentar.
