Afrika,  Resnične izpovedi

Kako poskrbimo za varnost na letališču?

Ja, tudi z majnimi otroki potujeva z letalom. In zaradi tega nisva v strahu, da se bo kdo izgubil. Tako nas tudi naslednje potovanje iz Benetk do Londona in od tam do Johannesburga ne skrbi.

Letališča so ogromna. Mi smo številčna družina. A vseeno se otroci še nikoli niso izgubili. Jure in Živa sta že velika in nama pomagata paziti na mlajše otroke. Otroci si ne upajo oditi samostojno kam ali celo pobegniti. Držijo se naše skupine. In zato nam ni treba določiti točke na letališču, kjer bi se srečali, če bi se kdo izgubil. Resnično smo ves čas drug ob drugem. Vzamemo vozičke za prtljago. Majhne otroke posedemo ob ročno prtljago na njih in jih prevažamo po letališču.

Otroci sicer letališče Marco Polo v Benetkah dobro poznajo, saj smo z njega že večkrat leteli na različne destinacije, a vseeno ničesar ne prepuščava naključju. Nikoli tudi nimamo dovolj časa, da bi se sprehajali naokrog. Na stranišče jih vedno spremlja odrasla oseba ali Živa. Kot sem že omenila, nikakor ne gredo sami po trgovinah na letališču. Pravzaprav tam tudi nič ne zapravljamo.

Ponavadi pa imajo otroci na rokah napisani najini telefonski številki. Podučila sva jih – če se izgubijo, naj se obrnejo na nekoga, ki je tam zaposlen. Pristopijo naj osebi v uniformi in ji v angleškem jeziku povedo, kdo so, in pokažejo telefonsko številko. Velikokrat jo tudi ponavljamo, tako da jo znajo tudi najmlajši otroci že na pamet.

Najine in otrokove dokumente ter vozovnice nosim jaz in ne vsak svoje. Vsak otrok ima sicer svoj nahrbtnik, v katerem ima svoje igrače. Ne dovoliva jim, da stvari razpakirajo na letališču po sedežih. Zelo hitro bi se lahko zgodilo, da bi nekaj pozabili. Vse, kar imajo s sabo, je namenjeno kratkočasenju na letalu. Dejansko sami skrbijo za svoje stvari. Zavedajo se – če bodo kaj izgubili, nove stvari v zameno ne bodo dobili. Pri tem so zelo samostojni in dosledni. Pazijo na svoje stvari in pika.

Na letališču tako nimava velikih izzivov. Včasih so le dolge vrste … Pomembno je, da so oblečeni tako, da nimajo na sebi stvari, ki bi ”zazvonile”. Pasovi in piskajoče igrače ne pridejo v poštev!

Komaj čakamo na naše potovanje in velikih izzivov resnično ne pričakujeva. Do našega odhoda pa vas vabimo, da se pridružite humanitarnemu projektu in nam pomagate zbrati finančna sredstva za graditev zavetišča za otroke. Več o tem izveste v prispevku.

Pošljite SMS CLOVEK1 na 1919 in darujte 1 EUR. Pošljite SMS CLOVEK5 na 1919 in darujte 5 EUR. 

Če imate službeni telefon, lahko donirate poljubni znesek prek QR kode, ki odpre plačilni nalog, katerega lahko plačate prek e-banke ali mobilne banke.  

Finančna sredstva (višja od 5 EUR) lahko nakažete tudi na TRR, ki je odprt pri Slovenska karitas: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 02140-0015556761, sklic: SI 00 220, namen: Pomoč Bocvana.