Afrika

O Karitasu in dobrodelni akciji 2many4granny

Kaj je osnovno poslanstvo Karitasa, kdo vas je ustanovil in od kdaj obstajate?

Slovenska karitas je dobrodelna in humanitarna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1990 s strani Slovenske škofovske konference  Leta 1995 je postala polnopravna članica mreže Caritas Europe, ki šteje 49 nacionalnih organizacij in mreže Caritas Internationalis, ki ima 162 organizacij Karitas po vsem svetu. Delo mreže Karitas v Sloveniji, ki deluje na nacionalnem, regionalnem (6) in lokalnem nivoju (450) in treh socialnih zavodih, temelji na okoli 10.000 prostovoljcih in 100 zaposlenih. Njeno glavno poslanstvo je skrb za človekovo dostojanstvo in zagovorništvo revnih. V največji meri se delo Karitas v Sloveniji kaže v skrbi za materialno preživetje socialno ogroženih in ob pomoči ljudem ob naravnih nesrečah. Karitas na lokalnem nivoju pomaga okoli družinam in posameznikom, starejšim, migrantom in brezdomcem v hrani, obleki, higienskih pripomočkih, v obliki plačila najnujnejših položnic in v obliki šolskih potrebščin. Otroci so deležni tudi učne pomoči ter letovanj med poletnimi počitnicami, kot tudi družine in starejši. Slednje prostovoljci tudi redno obiskujejo po domovih in jim pomagajo lajšati starostne težave. V letu 2020 je bilo v različne programe pomoči Karitas vključenih več kot 120.300 oseb, od tega več kot 24.000 otrok in 28.600 starejših. Poleg splošno-dobrodelnih programov ustanove Karitas izvajajo tudi socialno varstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Slovenska karitas deluje tudi na področju mednarodne humanitarne in razvojne pomoči, predvsem na območju Balkana in podsaharske Afrike, v manjši meri pa tudi v Latinski Ameriki in Aziji. Izvaja tudi projekte ozaveščanja o globalnih tematikah za splošno javnost in mlade v šolah ter zagovorništvo za socialno pravičnost najrevnejših po svetu. Slovenska karitas pri izvedbi posameznih projektov in programov pomoči v Sloveniji in tujini sodeluje z vladnimi in drugimi nevladnimi organizacijami.

Kaj so vaši najnovejši projekti?

Karitas vedno sledi aktualnim potrebam v družbi, tako doma kot po svetu. Tako so nekateri izmed najnovejših projektov Slovenske karitas povezani s pomočjo v času COVID-19. Eden izmed njih je projekt VAU, v sklopu katerega izvajamo različne aktivnosti v Sloveniji, da bi blažili psihosocialne stiske, ki so se pojavile v času epidemije. Ena izmed aktivnosti projekta je Povezani preko telefona, preko katerega dajemo možnost starejšim in osamljenim za redne telefonske pogovore s prostovoljci Karitas. Drug zanimiv projekt je Kuhajmo skupaj, ki ga izvaja youngCaritas v Sloveniji, ki povezuje starejšo in mlajšo generacijo v skupnem kuhanju, peki, da na ta način preživijo kakovosten čas skupaj, se učijo sodelovanja in solidarnosti drug do drugega ter skupaj gradijo most medsebojne povezanosti. Preko projekta Skupnost MOST (Močni, Odločni – Skupaj smo Trdni) pa se vzpostavlja posebne stanovanjske skupnosti za tiste zdravljene alkoholike in druge odvisnike, ki v procesu reintegracije potrebujejo kontinuirano in dolgoročno strokovno in osebno podporo pri vsakodnevnih življenjskih izzivih. Slovenska karitas pa sedaj v sklopu programa Involved izvaja v pilotni projekt socialnega vključevanja za ljudi, ki so dolgotrajno brezposelni in verjetno nikoli ne bodo prišli na trg dela, preko katerih jih želi vključevati v prostovoljstvo in na sekundarni trg dela. Ena od takšnih pilotnih aktivnosti za brezposelne, ki jih Karitas zaganja v teh dneh, je iz odsluženih koles ustvarjati nova, uporabna kolesa ob pomoči mojstrov. Pri mednarodni pomoči pa je najnovejša akcija Kupim kozo, preko katere Slovenci lahko darujejo sredstva za nakup koze za revne družine v Afriki ali Albaniji, ki tem družinam pomagajo trajnostno preživeti, da ni več lakote in podhranjenosti v družinah.

Kako ste aktivni v Afriki in po svetu?

Slovenska karitas deluje mednarodno na področjih humanitarne in razvojne pomoči. V sklopu mednarodne humanitarne pomoči se  Slovenska karitas odziva na vse večje katastrofe po svetu z organizacijo akcij zbiranja sredstev za prvo pomoč z nesrečami prizadetim ljudem s hrano, vodo, oblekami, higienskimi potrebščinami, začasnimi zavetišč, kasneje pa jim pomagamo pri obnovi domov in ponovnem zagonu dejavnosti po katastrofi. Pomoč je realizirana v sodelovanju z mednarodno mrežo Caritas Internationalis in lokalnimi Karitas, kjer se je katastrofa zgodila. V zadnji letih smo se odzvali na sledeče večji katastrofe po svetu: ob tsunamiju na Šrilanki, konfliktu v Darfurju, potresu na Haiti, sušah v državah Afriškega roga (Etiopija, Somalija, Južni Sudan, Eritreja, Kenija), tajfunu na Filipinih, poplavah v Srbiji in BiH, konfliktu v Siriji in Iraku, potresu v Albaniji in Hrvaškem, krizi v Venezueli, eksploziji v Libanonu itd. Dodatno pomoč nudimo tudi v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči, ki ga je Slovenska karitas letos sklenila z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, preko katerega v zadnjih mesecih pomagamo v sodelovanju z misijonarjem Pedrom Opeko revnim pri zdravstveni oskrbi, vodi, hrani na Madagaskarju ter v sodelovanju s Caritas Haiti prizadetim po potresu na Haitiju.

Slovenska karitas podpira tudi razvojne projekte in programepredvsem v podsaharski Afriki, ki revnim ljudem trajnostno pomagajo preživeti in bolj dostojno živeti. V posameznih državah podsaharske Afrike (Ruanda, Burundi, Centralnoafriška republika, Madagaskar, Malavi, Zambija, Bocvana idr.) v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, ki delujejo tam že desetletja in dobro poznajo lokalne razmere in potrebe prebivalstva ter lokalnimi Karitas, Slovenska karitas od leta 2006 podpira projekte razvojnega sodelovanja s področja oskrbe z vodo in hrano, zdravstva in šolstva preko dobrodelne akcije Za srce Afrike. V zadnjih 15. letih je bilo s pomočjo zbranih sredstev v akciji Za srce Afrike in s sofinanciranjem posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS ter Misijonskega središča v Afriki zgrajenih ali obnovljenih in opremljenih 7 šol in vrtec, 6 zdravstvenih centrov, center za fizioterapijo, 4 porodnišnice ter 18 vodnjakov.

Ta pomoč je bila dodatno oplemenitena, ker so mnogi revni domačini pri teh gradnjah dobili priložnost za delo in zaslužek ter preživetje družin, kar je sicer redkost, predvsem na podeželju. Preko akcije pomagamo že leta tudi pri nakupih hrane za podhranjenem otroke, pri čemer je bilo rešenih mnogo življenj otrok, kar je za nas najdragocenejše. Dosedanja pomoč iz Slovenije omogoča boljše osnovne pogoje za preživetje in življenje na območjih Afrike, kjer živi 250.000 ljudi. Ob tem smo veseli, da ima naša pomoč konkretne in trajne pozitivne učinke na življenja ljudi v Afriki, še posebej otrok. Velik pomen za trajnostno preživetje revnih v Ruandi ima tudi projekt trajnostne rabe vodnih in drugih virov, ki bo v letih 2020 do 2022 1.450 družinam v Ruandi omogočil boljši dostop do pitne vode, higienskih pripomočkov in osveščanja pred COVID-19, izboljšano kmetijsko dejavnost ter začetek obrti, ki jim bo prinašala dohodek, ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve. V razvojne projekt v Afriki, vključujemo tudi slovenska podjetja, kot sta Geocodis d.o.o. in Damahaus Prestige (večinoma sodelujejo s prenosom znanja in in-kind prispevkom).

Slovenska karitas že dvanajsto leto izvaja tudi program Z delom do dostojnega življenja preko katere že 729 darovalcev iz Slovenije (botri) z mesečnim darom podpira plačilo za delo staršev iz več kot 320 revnih družin v Afriki (Ruandi, Burundiju, Centralni Afriki, Ugandi, Eritreji in na Madagaskarju), 19 družin v Albaniji in 20 na Šrilanki. Revna družina na afriškem podeželju potrebuje dodatnih24 EUR, v mestu 48 EUR, v Albaniji 50 EUR in na Šrilanki 30 EUR na mesec, da dostojno preživi – ima dovolj hrane, dostop do zdravil in šolskih potrebščin za otroke, počasi pa kaj večjega kupijo za svojo družino, košček zemlje, popravijo ali zgradijo hiško, in tako družina počasi napreduje. Z enim evrom na dan, tako lahko posamezniku na drugem kontinentu omogočimo redno delo in njegovi družini spremenimo življenje. Preko akcije Slovenska karitas podpira tudi plačilo za delo 11 zdravstvenih in 10 pedagoških delavcev na misijonih v Afriki. Podrobnosti na tej strani.

Najbolj zanimiva akcija v zadnjem obdobju, pa je akcija Kupim kozo. Ko sem bila na zadnjem terenskem obisku v Ruandi in Burundiju, so me domačini na podeželju prosili, da bi jim pomagali pri zagotavljanju gnojila za njihova polja, ki so slabo rodovitna. Rekla se jim: »Dobili ga boste.« tako se je rodila naša akcija Kupim kozo. Ena koza v Afriki stane okoli 20 evrov. Za nas ni veliko, družini v Afriki pa spremeni življenje. Do sedaj je bilo v dveh letih ob dobroti Slovencev kupljenih in v sodelovanju z misijonarji razdeljenih 2.091 koz revnim družinam v Afriki. Akcijo pa izvajamo tudi v Albaniji. Koze družinam  omogočajo, da imajo dovolj hrane in se trajnostno lahko preživijo. Več na tej strani.

S humanitarno in razvojno pomočjo pa Karitas od leta 1993 pomaga tudi v državah Zahodnega Balkana (Makedonija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija). V sodelovanju z lokalnimi Karitas in misijonarkami v Albaniji, podpiramo projekte namenjene pomoči družinam, otrokom in starejšim v stiski ter tudi ljudem s posebnimi potrebam. Izvajamo tudi  večletne projekte razvojnega sodelovanja s področja varovanja okolja, medkulturnega dialoga in aktivnega državljanstva v Srbiji ter projekte opolnomočenja žensk, ki jih sofinancirani Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Trenutno pa izvajamo triletni projekt »Razvoj ženskega podjetništva v JV Srbiji«.

Kaj pomeni misijonar, kaj je njegovo delo, kako jih izberete in kako komunicirate z njimi?

Misijonarji so ljudje, običajno redovnice ali duhovniki, ki so odšli v najrevnejše dežele sveta s posebnim poslanstvom, da pomagajo najbolj revnim, da bi lahko preživeli in trajnostno bolj dostojno živeli. Običajno pomagajo na področju oskrbe z vodo in hran ter zdravstva in šolstva. Misijonarji so dejavna Ljubezen katoliške Cerkve, saj evangelij pričujejo vsak dan s svojimi dejanji in dobrimi deli za sočloveka. Ravno nekaj dni nazaj mi je slovenska misijonarka sestra Bogdana Kavčič, ki deluje v Burundiju, razložila kakšen naj bi bil misijonar. Misijonar mora imeti želodec prašiča, ramena osla in kolena kamele. Želodec zato, da kamorkoli greš, v katerokoli kulturo, sprejmeš, kar ti ponudijo, naj bodo to gosenice, kače ali druge živali, ki jih niti ne poznamo. To je sprejemanje kulture in navad, da si blizu. Ramena osla potrebuješ, da sprejmeš vse, kar je težkega in delijo s teboj, vse stiske, trpljenje, da znaš poslušati. Kamele ležijo na kolenih, takoj so pripravljene na odhod, po eni strani to pomeni biti na razpolago in oditi, kamor je treba, po dragi pa molitev, ki nas združuje.

Kamorkoli greš, moraš povečevati ljubezen na Zemlji

Na Slovenski karitas že od začetka akcije Za srce Afrike sodelujemo z misijonarji v Afriki, da lahko realiziramo našo pomoč. Takrat smo začeli pomagati v Ruandi in Burundiju v sodelovanju s tremi slovenskimi misijonarkami usmiljenkami, s katerimi sodelujemo še danes in kamor gre največ naše pomoči. Pomagamo pa tudi v drugih državah. Včasih misijonarje sami pokličemo, če kaj potrebujejo, največkrat pa nas oni prosijo za pomoč na podlagi lokalnih potreb prebivalstva, in mi se seveda z veseljem odzovemo. V primeru Bocvane, sam kontaktirala sestro Fani Žnidaršič, s katero smo na karitas v preteklosti že sodelovali in ji povedala za namene družine Jasna Zaler Culiberg ter jo vprašala kako bi lahko pomagali, kakšno pomoč tam najbolj potrebujejo. In tako se akcija začne …

Kako vi doživljate širino in črnino revščine v Afriki, tam ste že bila osebno?

Ruando in Burundi sem od leta 2010 dalje obiskala v zvezi s spremljanjem izvedbe projektov Karitas devetkrat, enkrat sem bila tudi v Centralnoafriški republiki. V teh letih sem ugotovila, da je Afriko in Evropo zelo težko primerjati, še posamezne države v Afriki so zelo različne. So pa bistvene razlike v dostopu do osnovnih dobrin kar se tiče držav Afrike, ki sem jih obiskala, govorim predvsem o podeželju, v primerjavi s Slovenijo. V Afriki zaradi lakote in podhranjenosti, ko jo je pandemija covid-19 še poglobila, umrejo mnogi otroci v starosti do 5 let. Dostop do pitne vode je zelo težak. Še posebej ženske in otroci vsak dan prehodijo kilometre daleč stran do vodnjakov, da zagotovijo vsaj 20 litrov vode za vse potrebe družine. Velikokrat je ta voda tudi oporečna, kar povzroča črevesne bolezni. Dostop do vode vse bolj otežujejo tudi podnebne spremembe zaradi vse pogostejših suš. Mnogi otroci nimajo možnosti hoditi v šolo, ker jim starši ne morejo plačati šolnine, uniforme, kupiti šolskih potrebščin ali pa ker morajo otroci pomagati doma v gospodinjstvu, predvsem dekleta. Po drugi strani pa primanjkuje šolskih zgradb in učiteljev, tudi do 100 otrok je v razredu v Burundiju na primer, in tako je kvaliteta izobrazbe slaba. Primanjkuje tudi zdravstvenih ustanov in zdravil, tako mnogi izgubijo življenje, ker mogoče nimajo antibiotika.

Kar sem opazila v Ruandi in Burundiju je tudi to, da ljudje nimajo možnosti za delo, predvsem na podeželju. Vse kar imajo je košček zemlje, ki pa jo je premalo za vse potrebe družin. Redki se ukvarjajo s kakšno obrtjo (popravljajo kolesa, šivajo, izdelujejo pohištvo, imajo malo trgovinico). Industrije v mestih, kjer bi ljudje dobili delo, je zelo malo. Zato je življenje družin zelo težko. Ljudje v osrčju Afrike in na podeželju, kjer pomagamo, živijo res preprosto. V hiši iz blata z eno posteljo za odrasle in eno za otroke. Nimajo elektrike, vode, omar in kuhajo na odprtem ognju. Nekateri so tako revni, da si morajo sposoditi motiko od soseda za delo na njivi, obleko za obisk zdravnika, nimajo mila in čevljev … Zaradi revščine mnogi ljudje zapustijo svoj dom in iščejo priložnosti za delo in preživetje v drugih krajih in državah, največkrat v sosednjih državah v Afriki. Celotno situacijo pa mnogokrat poslabšujejo še več let trajajoči konflikti, ko se ustavi razvoj, mnogo infrastrukture je uničene, ljudje nimajo nobenega upanja za prihodnost. To se pogosta dogaja v Burundiju. Še bolj pa sem to doživela ob obisku centralnoafriške republike, ki je sicer z naravnimi bogastvi bogata država, saj imajo koltan, zlato, nafto, diamante …, so pa že dolgo v konfliktu. Revščina je v tej državi res velika, še veliko težje je kot v Ruandi in Burundiju. Interese v teh bogastvih pa ima tudi zahodni svet …

Kljub vsej bedi in revščini, ki pesti te afriške dežele, pa me ob obiskih vedno presenetijo ljudje, kako se znajo kljub vsemu še vedno veseliti življenja. Še posebej otroci so veseli, čeprav velikokrat lačni, pa se vseeno sliši njihov smeh, razveselijo se vsake malenkosti, če jih tudi naučiš samo preprosto pesem Mi se imamo radi. Vsakega novega življenja se razveselijo, pa čeprav so družine že številčne. Še posebej ko pride nedelja, radi zaplešejo in zapojejo. Kar me pa tudi vedno razveseli je to, da pomoč, ki prihaja preko Slovenske karitas v Afriko, na posameznih lokalnih območjih ljudem resnično pomaga preživeti in bolj dostojno živeti. Vesela sem otroka, ki ima dober učni uspeh, ker smo podprli gradnjo nove šole, mame, ki je dostojno in varno rodila v novi porodnišnici,  ljudi, ki imajo dostop do čiste pitne vode in nimajo več težav s črevesnimi boleznimi, staršev, ki so dobili delo in lažje preživijo svoje družine. Vse to mi daje veliko veselje in občutim neizmerno hvaležnost do vseh v Sloveniji, ki pomagajo.

Kaj ste najprej pomislili, ko vas je kontaktirala Jasna glede dobrodelnega projekta?

Ko me je gospa Jasna Zaler Culiberg pred nekaj meseci prvič poklicala in povedala, da bi želela nekaj dobrega narediti za revne v sklopu svojega potovanja po Afriki, se mi je pojavljalo veliko vprašanj, kako naj bi vse to potekalo. Pri skupnem načrtovanju akcije, sem hitro opazila njeno veliko srčnost za pomoč najrevnejšim in dobro organiziranost. In vem, da  bomo s  skupnimi močmi in trudom vse tudi izpeljali.  Na Slovenski karitas smo zelo veseli te njene pobude in upamo, da bomo skupaj lahko zagotovili sredstva za zavetišča in tudi nekaj osnovnih materialnih dobrin za več revnih družin v Serowe v Bocvani in jim s tem omogočili dostojnejše življenje.

Zakaj ste se odločili, da pristopite k projektu in ga podprete?

Vsakemu človeku, ki želi pomagati sočloveku v stiski, je potrebno prisluhniti in dati možnost, da to lahko naredi. Tako smo prisluhnili tudi gospe Jasni in njeni pobudi. Potrebe po pomoči v državah Afrike so namreč ogromne, ker mnogi, še posebej na podeželju, živijo v skrajni revščini, na robu preživetja. Zato je za nas sodelavce Karitas vsaka pobuda, vsaka pomoč, vsak euro, za ljudi v Afriki dobrodošel in zaželen, saj je naše poslanstvo, da pomagamo najrevnejšim do preživetja in dostojnega življenja. In pobuda gospe Jasne, da naredimo skupaj nekaj dobrega za pomoč najrevnejšim v Afriki, konkretno v Bocvani, v sklopu njenega potovanja v Bocvano in sosednje dežele, se nam je zdela dobra. Takoj smo začutili njen iskren namen pomagati, da bo iz tega zraslo nekaj lepega in velikega za revne v Bocvani. Pa še takšna akcije je malo drugačna, inovativna, kar pa imam sama osebno vedno rada, da gremo izven svojih okvirov, seveda s končnim ciljem da pomagamo revnim k dostojnejšemu življenju. Piko na i k tej odločitvi, pa je dala slovenska misijonarka, s. Fani Žnidaršič, ki deluje v kraju Serowe v Bocvani, s katero je Karitas v sklopu akcije Za srce Afrike že sodelovala, ki je povedala kakšne so stiske revnih na njenem misijonu in kako zelo bi bila ta pomoč potrebna za domačine. Tako se res ni bilo težko odločiti za ta skupni projekt z gospo Jasno.

Kako ste zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem?

Na Slovenski karitas smo s sodelovanjem z Jasna Zaler Culiberg in sodelavci v podjetju 2many4granny zelo zadovoljni. Imamo odlično komunikacijo. Tisto, kar se dogovoriš drži. Vse poteka zelo hitro in profesionalno. Takšnega sodelovanja si samo želiš. Res smo hvaležni gospe Jasni, njeni družini in podjetju za vso energijo in čas, ki ga vlaga v ta skupni projekt. Je veliko več, kot smo na začetku pričakovali, da bo iz tega zraslo. Osebno me preseneča tudi Jasnin velik osebni angažma, saj veliko svoje energije vlaga v komunikacijo z drugimi podjetji in posamezniki, da bi lahko zbrala čim več sredstev. Za vsem tem je veliko srce!

Zakaj je tovrstna pomoč dobrodošla v Bocvani? Kakšne so življenjske razmere tam? S kakšnim pomanjkanjem se soočajo? Katerih dobrin bo tamkajšnje prebivalstvo najbolj veselo?

Tudi v Bocvani na podeželju mnoge družine živijo v skrajni revščini.  Staši ne najdejo dela.. Težko je nahraniti vse otroke, jim kupiti šolske potrebščine, milo … Živijo v  hišah iz pločevine, ki jim ne dajejo varnega zavetja. Zato je pomoč pri gradnji varnih zavetišč izjemnega pomena za družine z otroki na tem območju. Vanje namreč shranijo svoje rojstne liste in osebno premoženje ter se tja zatečejo, ko so vremenske razmere slabe, še posebej v času dežja. Zelo dobrodošla bo tudi pomoč pri šolskih potrebščinah za otroke, kot so svinčniki in kalkulatorji. Več o razmerah pa bo povedala sestra Fani Žnidaršič, slovenska misijonarka, ki deluje v Serowe v Bocvani, v sodelovanju s katero bomo realizirali zbrana finančna in materialna sredstva v tej akciji za pomoč v Bocvani.

Na kakšne rezultate upate pri zbiranju finančnih sredstev in materialnih dobrin prek dobrodelnega projekta v sodelovanju s 2many4granny (Jasno in Miho)?

Zelo bi bila vesela, če bi lahko zgradili vsaj 5 zavetišč za revne družine v Serowe v Bocvani, kar bi pomenilo, da bi zbrali vsaj 15.000 €. Prav tako bo zelo dobrodošla vsa zbrana materialna pomoč za družine, od higienskih vložkov, volne, pisal, preprostih žepnih kalkulatorjev in čevljev.

Po vašem mnenju, kako Slovenci gledamo na takšne projekte? Smo pripravljeni pomagati? Kakšne so vaše izkušnje?

Naše izkušnje na Slovenski karitas so zelo dobre. Slovenci imajo veliko in sočutno srce za pomoč najrevnejšim v Afriki in tudi drugje po svetu. Vedno zberemo dovolj sredstev, da lahko odgovorimo na prošnje misijonarje in revnih v Afriki. Še posebej pa se mi zdi da zaupajo, ko gre pomoč preko rok naših misijonark in misijonarjev, ki vsak evro dajo za pravi namen in ga obrnejo dvakrat v korist revnim. 

Kako boste vi podprli projekt Botsvana, imate kakšne kanale, kako lahko tudi sami povabite k sodelovanju?

Tudi Slovenska karitas bo po svojih kanalih, kot so socialna omrežja ipd., promovirala projekt in povabila ljudi, da se priključijo k tej skupni akciji s 2many4granny za pomoč družinam in otrokom v Bocvani.

Odgovore zapisala: Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas

Ljubljana, 21.9.2021 

Podporniki projekta 2many4granny na poti v Afriko