Resnične izpovedi

Zakaj je dobro, da otrokom že v zgodnjem otroštvu beremo?

Predstavite svet knjig otrokom čim prej, saj prinašajo številne prednosti za otrokov razvoj. S pomočjo pravljic posluša jezik in se ga uči. Z branjem poskuša razumeti lastna čustva in drugih, spoznava vrednote, pravila, odnose in načela družbe. Obenem pri njem starši spodbujamo razvoj spomina, hkrati pa z njim krepimo povezanost in kakovostno preživljamo prosti čas. Kako koristno je branje za otroke, smo se pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti.

DCIM\100GOPRO\GOPR0730.JPG

Prednosti branja otrokom

Razvijanje slušne pozornosti

Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, poudarja: ”Z branjem otroku pomagamo, da razvija slušno pozornost, ki ni prirojena, ampak priučena. To pomeni, da zmore poslušati in slediti besedilu in zgodbi, brez da bi se hote trudil, brez, da bi bil pozoren, ali zbran. To pomeni, da sliši in sodeluje brez posebnega truda. Se ne koncentrira, vseeno pa polno sodeluje in uživa v zgodbi.”

Učenje jezika po naravni poti

Izpostavlja, kaj vse otrok s tem pridobi. Otrok namreč sliši nove pojme in besede, ki jih osvaja spotoma. Se ne uči posebej besed, sklonov in podobno. Ob poslušanju zgodbe in pogovoru o njej, poteka učenje jezika po naravni poti. Mama sinu ne bo rekla: “Moral bi uporabiti drugi sklon!” To je umetno učenje in ne da velikih rezultatov. Če otrok pripoveduje o pravljici, da nekdo ni dobil ribo, bo mama to popravila brez opozarjanja tako, da bo povedala pravilno: “Ni dobil ribe, prav imaš!”

Spodbujanje zaporednega mišljenja

Strokovnjak nadaljuje, da tako spodbujamo tudi zaporedno mišljenje, zgodba teče samo v eno smer. Tako lahko otrok odkrije, kaj je vzrok in kaj je posledica. ”Danes ima veliko otrok holistično razmišljanje in tega na zna določiti. Zato tudi težko berejo, ker je treba to početi zaporedno, od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Zato imajo raje video posnetke, kjer je vse pomešano, je veliko kričanja, bliskanja …”

Vzbujanje občutkov

Specialni pedagog razlaga, da ob zgodbah otrok pogosto občuti stisko, bolečino ali pričakovanje in veselje likov v zgodbi. Pri tem uporablja svojo empatijo in doživlja zelo različna čustva.

Pravljice, primerne za otroke

Otrok bo vzljubil knjige, če mu boste to predstavili kot zabavno dejavnost. Starši, ne berite hitro in monotono, ne preskakujte vrstic, strani, ampak si vzemite čas. Naj vaš otrok začuti, da v tem uživate in vam je pomembno, da mu berete pravljico. Ključno je tudi, kakšno čtivo izberete. Biti mora prilagojeno otrokovi starosti.

Marko Juhant priporoča, da za mlajše izberite zgodbe, ki imajo glavo, rep in neko sporočilo. Naj ne bo to nekaj sodobnega, kjer se vse premika, kjer otrok odloča o zgodbi in podobno. To je igrača in ne pravljica.

”Klasične pravljice so grozljivke za otroke. V vsaki manjka eden od staršev in otrok dobiva sporočilo, da včasih tudi kdo od staršev umre. Nekomu drugemu, seveda, a se zgodi. Če bi to hoteli otroku sporočiti v pogovoru brez zgodbe, bi vprašal mamo, kdaj bo umrla. Pa bi sledila panika – ali pri mami, ali pri otroku! Nazadnje bi bila prestrašena oba. S pomočjo pravljice otrok dobi in sprejme sporočilo.”

Staršem polaga na srce, naj pred prvim branjem otroku še enkrat preverijo zgodbo sami. Zato, da jih nekaj ne preseneti. ”Vzemimo zgodbo o Janku in Metki, nekaj izvlečkov iz nje: jedla sta tujo lastnino – čarovničino hišico. Čarovnico sta živo vrgla v gorečo peč, pokradla sta dragulje in jih nesla očetu, potem so mirno živeli … Ali so to vrednote, po katerih želimo vzgajati? Da otrok uničuje tuje stvari? Veste, kdo je bil Metod Trobec? Naj otroci oropajo stare in oče nakradeno sprejme, uporablja za lagodno življenje? Kakšna sporočila pa so to?” Strokovnjak svetuje, da preverite v novih knjigah, ali niso “varuščki otroških dušic” zgodbe spremenili – v nekih verzijah Rdeče kapice volka za kazen samo zaprejo v omaro in ne vržejo v vodnjak.

DCIM\100GOPRO\GOPR0719.JPG

Berite in berite …

Za branje se udobno namestite, izberite najljubši otrokov kotiček in odplujta skupaj v domišljijski svet junakov. Četudi vas bo prosil, da mu večkrat preberete isto pravljico, mu ustrezite. Njegovo najljubšo bo kmalu zamenjala druga in zopet boste lahko odkrivali nekaj novega.

Marko Juhant priporoča, da otroku berete vsak dan zvečer, včasih pa tudi čez dan. Če je otrok bolan ali poškodovan, niso dobra rešitev risanke, igrice, tablica ali mobilni telefon za krajšanje časa. Tudi če še ne zna brati, mu dajte v roke knjigo. Zgodbo pozna in jo bo podoživljal, medtem ko bo obračal strani. In nikar ne pozabite – če boste skušali pred spanjem skrajšati zgodbo, vas bo otrok zalotil, četudi še ne zna brati. Včasih pa je vsem priročno, da pravljico prebere starejši brat ali sestra.

2many4granny priporoča

Družinski smerokaz je misel Roalda Dahla: ”Če želiš v življenju priti daleč, moraš prebrati veliko knjig.” 

Midva z Miho sva strastna bralca in ljubezen do knjig želiva prenesti tudi na otroke. Knjige gredo vedno z nami na izlet ali potovanje. Brez branja pravljic ne utonejo v sladki spanec. Otroci imajo bogat knjižni kotiček, kjer so jim knjige vedno dostopne, da jih tudi samostojno listajo.

Všeč so nam knjige za otroke, ki jih izdaja založba Morfem plus. V njihovi ponudbi se skriva namreč več kot 500 različnih naslovov najboljših knjig za otroke, mladino in odrasle. Izbiramo lahko med kartonkami, slikanicami, enciklopedijami, poučnimi knjigami in romani. Redno sledimo njihovim tedenskim akcijam in pri nas doma že vsi dobro poznamo njihov slogan: ”Vsi za knjige knjige za vse!”

Trenutno so otroci navdušeni nad Atlasom mitov, s pomočjo katerega vstopijo v 12 mitoloških svetov. In tudi tukaj so nam zelo priljubljeni zemljevidi, ki pa kažejo, kako 12 izjemnih kultur vidi svet. Za nekatere je to velikansko drevo ali gora, postavljena na glavo. Druge verjamejo, da živimo na hrbtu velikanske želve. Ko kot 2many4granny potujemo po njihovem svetu, srečujemo neverjetno zbirko bogov, junakov, prevarantov in pravljičnih pošasti.

Ker smo kot popotniška družina veliki ljubitelji zgodovine in mitologije, so na naši knjižni polici tudi Stare grške bajke in pripovedke v stripu. Skozi zabavne zgodbe so najini otroci spoznali prastare pripovedke, kdo je Prometej, Heraklej, Perzej, Dedal, Ikar, Odisej … 

Izjemno všeč nam je zbirka pesmi Nika Grafenaurja Halomušnice. Igor Saksida je v spremni besedi odlično povzel vsebino: ”Ti je že kdo rekel, da si priden kot mravlja, zvit kot lisica, hraber kot lev, trmast kot osel ali siten kot muha?Živali, ki domujejo v Grafenauerjevi pesniški zbirki, niso zgolj posnete po živi naravi, ampak so domišljijsko dopolnjene tudi s pesnikovimi predstavami o njih, kar jim daje nadstvaren, po večini igriv in hudomušen, včasih pa tudi piker in zajedljiv značaj. Avtor se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi v njihove upodobitve vpletel tudi značajske poteze ljudi, s kakršnimi se vsak dan srečujemo v našem družbenem okolju. V pesmih je izpostavil tudi nekaj negativnih značajev. To so laž, egoizem, hinavščina, prevarantstvo, pohlep, kraja, nečimrnost, spletkarjenje … Zato dragi, bralci berite te pesmi z veliko pameti, ne pa tako – počez, na hitro!”

Absolutno se strinjamo z Ernestom Hemingwayem: ”Noben prijatelj ni tako zvest, kot je knjiga.” Vabimo vas, da spremljate naše objave na družbenem omrežju in preverite, katere knjige založbe Morfem plus smo te dni dodali v našo domačo knjižno zbirko.

Založba v Minicityju

Otroci so tudi redni obiskovalci kreativnega otroškega mesta Minicity Ljubljana, v katerem domuje tudi založba, pod okriljem Morfem plus. Tam se pobliže spoznavajo s kakovostno literaturo, animatorji jim berejo pravljice ter jim predstavljajo poklice v založništvu.

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.