Kako bomo poskrbeli za animacijo otrok na poti po Afriki?

Naše potovanje v Afriko se približuje in marsikdo nas je vprašal, kako bodo pot do letališča v Benetkah, letenje, prestopanje in vožnjo do 15.000 kilometrov po Afriki prestali otroci. Priznam, da velikih izzivov ne pričakujeva, ker so navajeni potovati od majhnih nog. Kako nama jih uspe animirati? Kaj počnemo na letalu, kaj v avtomobilu?

Najprej nas čaka dolg pot od Domžal do Benetk. Ker je let mednarodni in ga res ne želimo zamuditi, bomo šli na pot tako, da bomo tam tri ure pred letom. Tako imamo dovolj rezervnega časa, če bodo kakšni zastoji, če nam poči pnevmatika ali se karkoli zgodi. Preveč nas je, da bi si lahko privoščili zamudo letala. Letimo najprej do Londona, nato prestopimo in letimo do Johannesburga, kjer najprej prevzamemo avtomobil s sedmimi sedeži in se odpeljemo do prijateljice Fione v Pretorio, kjer bomo prespali.

Nikoli ne motijo drugih potnikov na letalu.

Na letalu nisva imela nikoli težav z otroki, tudi ko so še bili dojenčki. Mirno sedijo na svojih sedežih in gledajo risanke. Na mednarodnih letih po navadi dobijo še kakšne igračke. S sabo ima vsak otrok svoj nahrbtnik, v katerem imajo pobarvanke, barvice, knjigico, karte … Malo tudi spijo in resnično nikoli ne motijo drugih potnikov. Če pa bi, bi z Miho zelo ”zarobantila”, ker tega ne smejo početi. Oster pogled je že dovolj, da se umirijo. Tudi mlajšim otrokom ni težko pričakati na postanek. Kot sem omenila, do sedaj nisva imela nikoli težav.

V avtomobilu bomo preživeli med 12.000 in 15.000 kilometrov, kar je res veliko.

Otroke bova najprej ”zamotila” z osnovni predpogoji. Zjutraj jih bova nahranila, poskrbela bova, da bodo opravili malo in veliko potrebo. Obvezno se bomo tudi pred odhodom vedno razgibali. Pot sva načrtovala tako, da otroke zjutraj z neko aktivnostjo spodbudiva h gibanju. To bodo trekingi, pohodi ali ogledi znamenitosti, parkov … Na pot se bomo vedno odpravili med 10. in 11. uro. Takrat so tudi že rahlo utrujeni, ker je za njimi že nekaj lepih dejavnosti. Vrtčevska otroka bosta zagotovo zaspala, starejši pa si bodo na tabličnih računalnikih ogledali risanke ali filme. Dnevno bova dovolila, da to počnejo od dve do tri ure, kar je res veliko in doma tega ne smejo toliko časa početi. Ampak, ker se bomo vozili od pet do šest ur dnevno, bova v Afriki to pravilo kršila. S sabo bomo vzeli tudi veliko družabnih iger, pobarvank in knjig. Čas bomo izkoristili tudi za pogovarjanje in prepevanje. Včasih je med vožnjo slabo Miji, zato bomo imeli pri sebi tudi tablete proti slabosti in vrečke. Naši postanki bodo približno vsake dve, tri ure. Takrat se bomo razgibali, hodili sem in tja ter si kaj pogledali, pojedli, šli na stranišče, očistili avtomobil …

Smo številčna družina, zato obstaja strogo pravilo.

Ko jemo, jemo vsi. Ne more se eden izmisliti, da bi jedel in da bi zaradi njega ustavili. Prav vsi moramo počakati na skupen postanek. No, seveda bodo sadje ves čas imeli na voljo, če bo lakota prehuda. Če mora nekdo nujno na stranišče, bomo seveda ustavili. In takrat bova spodbudila še druge, da opravijo potrebo. S sabo bomo imeli tudi prenosna stranišča (vrečke). Če bo res zeloooo nujno, pa se zaradi kakšnega razloga ne bomo mogli ustaviti (na primer divjih živali ali nevarne okolice, saj je v Južni Afriki visoka stopnja kriminala), imamo tudi to rešeno.

Meni je vroče, meni piha, jaz bi imel okno odprto, jaz ne bi poslušal glasbe, jaz bi gledal risanko, jaz film … Tega pri nas ne slišite!

Otroci se ne morejo zmišljevati, da bi sedaj imeli prižgano klimo, sedaj ne, da bi imeli odprta okna, medtem ko druge to moti, ne morejo se kregati med sabo, katero risanko ali film bi gledali ipd. Midva odločava o vsem tem. Midva določiva, kako toplo bo v avtomobilu, katero glasbo bomo poslušali. No, včasih tudi rečeva: ”Vsak ima sedaj eno željo.” In se igramo v krogu, začnemo pri najmlajšem otroku. In izpolnjujemo želje. Drugič začnemo pri najstarejšem otroku in zopet izpolnjujemo želje. Med vožnjo se ne srečujeva nenehno z vprašanji: ”Kdaj bomo prišli? Smo že prišli? Smo že na cilju?” Hihihi … očka Miha ima avtoriteto in tega ne sprašujejo. 🙂

Pričakujeva, da bodo otroci med vožnjo veliko spali. Nikakor pa na našem potovanju ne bomo pozabili na varnostne sedeže, ki sva jih naročila pri rent a carju. In lepo bodo sedeli v njih. Ne dovoliva, da si med vožnjo odpnejo varnostni pas in razgrajajo. Varnost je na prvem mestu! Mogoče bomo naredili mini izjemo, ko se bomo z džipom vozili od 20 do 30 km na uro, da se bo lahko kdo ulegel na blazino, na tleh, in zadremal.

Komaj čakamo na naše potovanje in velikih izzivov resnično ne pričakujeva. Do našega odhoda pa vas vabim, da se pridružite humanitarnemu projektu in nam pomagate zbrati finančna sredstva za graditev zavetišča za otroke. Več o tem izveste v prispevku.

Pošljite SMS CLOVEK1 na 1919 in darujte 1 EUR. Pošljite SMS CLOVEK5 na 1919 in darujte 5 EUR.

Če imate službeni telefon, lahko donirate poljubni znesek prek QR kode, ki odpre plačilni nalog, katerega lahko plačate prek e-banke ali mobilne banke.

Finančna sredstva (višja od 5 EUR) lahko nakažete tudi na TRR, ki je odprt pri Slovenska karitas: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 02140-0015556761, sklic: SI 00 220, namen: Pomoč Bocvana.