Resnične izpovedi

Kaj se bo zgodilo z najinimi otroki, če umreva?

Na vse pomislimo in se zavarujemo, nismo pa pozorni na najbolj črn scenarij, kaj bi se zgodilo z našimi otroki, če starši umremo. S Simono Rihter, pomočnico direktorice CSD Ljubljana, enota Grosuplje, sem se pogovarjala o tem, da je po novem zakoniku to možno urediti vnaprej.

Pred enim letom sem bila s prijatelji na nekem srečanju in beseda je nanesla na to, da sem zelo organizirana, redoljubna, da rada gledam v prihodnost, da prisegam na preventivo (sklenjenih imam prej preveč kot premalo zavarovanj), da vse poskušam vnaprej načrtovati. Postala sem zelo pozorna, ko sta mi prijatelja dejala, da se izogibata potovanju skupaj. Pomislila sta tudi na to, kaj bi se zgodilo z njunima otrokoma, če bi se njima kaj pripetilo in bi umrla. Kdo bi skrbel zanju, če bi bila še mladoletna? Mene se je to razmišljanje zelo dotaknilo. Imam tri precej mlajše otroke od njunih. Moji in Mihovi starši so že krepko v letih. Po mojem raziskovanju sodeč tudi takšno okolje ni najbolj primerno za tako majhne otroke. Mihi sem predlagala, da tudi midva to urediva.

144. člen Družinskega zakonika

Simona Rihter me je podprla pri tem razmišljanju. Prav je, da odpremo to temo in razmislimo, kaj se bo zgodilo z našimi otroki, če se nam pripeti najhuje. ”Vesela sem, da je Družinski zakonik v tem delu predvidel, da se lahko ta status uredi. Da kot starši izrazimo svojo voljo, komu bi bili lahko otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo.” O tem moramo razmišljati, saj veliko potujemo, ves čas smo na avtocesti, zaradi koronavirusa … Veliko situacij je, ko lahko otroci izgubijo svoje starše.

Richterjeva je pojasnila, da 144. člen Družinskega zakonika o tem določa, da lahko izrazimo svojo voljo v obliki notarskega zapisa, pred sodiščem, pred pričami. Dobro je, da se to uredi, ker potem gredo otroci k osebi, ki smo jo že v času svojega življenja prepoznali kot primerno za vzgojo in varstvo.

In najina prijatelja sta naredila prav to. Z odvetnikom so sestavili oporoko oz. prav del, ki se nanaša na to, komu in zakaj (zelo dobro so razdelali in utemeljili) bi dodelila svoja otroka. Določila sta, zakaj bi bil izbrani par primeren skrbnik njunih otrok in tudi za upravljanje njunega premoženja. To sta podkrepila s pričami in papirje dala notarsko overiti. Prav tako sta ustrezno shranila dokument, da se v primeru smrti pojavi. Ker če bi ga skrivala pod vzmetnico doma, ga nihče ne bi našel.   

Tudi midva sva šla po njunem zgledu k odvetniku in notarju. In sva tik pred tem, da tudi podpiševa, da bodo najini otroci prepuščeni v varstvo izbrani osebi v primeru najine smrti. Nisva se odločila, da bo to kdorkoli od najinih staršev, ker so otroci premajhni, starši pa so stari okrog 70 let. Drugi razlog je ta, da živijo čisto drugačno življenje. Poleg tega moji starši živijo v drugem okolju, v Mariboru, kar bi bilo za otroke samo še dodaten stres. Nikakor nihče od njih ne bi mogel hkrati skrbeti za tri otroke, ker niso v takšni kondiciji.

Kako pa CSD ravna, če ni vnaprej izražena volja staršev?

”CSD običajno, ko pride do takšne situacije, gre v smeri rejništva, lahko tudi posvojitve. Do takrat pa so otroci nameščeni v krizne centre. Seveda začnemo najprej preverjati, ali je kdo znotraj družine primeren za njihovega skrbnika. Tete, strici, bratje, sestre, sestrične … ki bi lahko poskrbel zanje. Če jih ne najdemo, gredo otroci v krizni center. Ta potem aktivno dela na tem, raziskuje, kdo bi bil najprimernejši skrbnik. Če je otrok več, poskušajo zanje poiskati eno družino. Da ostanejo skupaj, ker so povezani, razumejo se, poznajo medsebojno dinamiko.” Pri rejniški dejavnosti so na primer omejitve, lahko imajo največ tri otroke. Ampak tistih rejnikov, ki so na začetku, ne morejo takoj obremeniti s tremi otroki. Center poskuša najti takšnega rejnika, ki bo sprejel vse tri, lahko pa otroke tudi ločijo.

Ali lahko 18-letna sestra postane skrbnica mlajšim sorojencem?

Živa (hčerka, ki jo ima Miha z bivšo ženo) bo čez štiri leta postala polnoletna. Hipotetično me je zanimalo, ali lahko ona postane skrbnica mlajšim otrokom. Simona Rihter mi je pojasnila, da se vedno preuči oseba, ali ima sredstva za lastno preživetje, ali se sama nagiba k temu, da bi bila skrbnica. Izhajajo iz celotne zgodbe … Ta oseba mora imeti tudi vizijo.  

Ta prispevek je nastal v želji, da razmislite o tem, da je dobro poskrbeti za to. Ker resnično ni samoumevno, da 75-letna babica dobi skrbništvo nad otrokom, čeprav je njen vnuk. Otroci so nam vse, zato pomislite tudi na to, kdo bo skrbel zanje, če se vam zgodi najhujše.