Če se v kratkem odpravljaš na Maldive, preberi zanimivosti, ki so mi jih zaupali domačini na otoku Maafushi
Leta 2012 sem odpotovala na Maldive. Kaj so mi zaupali domačini na otoku Maafushi, si preberite v nadaljevanju.
Otok Maafushi je dobro uro in pol z ladjo od glavnega mesta Male. Takrat se veliko klepetala z domačini in zbrala sem nekaj zanimivosti o lokalnem življenju.



Čeprav rajske plaže in vročina vabijo, da se bi znebil vseh oblek, se na otokih, ki so poseljeni z domačini, ni dovoljeno kazati v bikinkah, strogo prepovedan je alkohol, ki ga je možno kupiti le v resortih za precej visoke cene. Če pa ujamejo domačina, ki prodaja alkohol ali ga uživa, sledi obravnava na policiji in visoka denarna kazen.
Največji prihodek predstavlja turizem, pri čemer žal zelo visok odstotek tega dohodka iz tega naslova roma v tuje roke, torej ven iz države, saj so lastniki najboljših resortov tujci. Povprečen zaslužek Maldivčana je okoli 250 dolarjev na mesec. Kar polovica vseh si denar služi v resortih, ki jih skoraj 100.
Šola je brezplačna, začne pa se pri otrokovem tretjem letu starosti in traja do 12. leta, univerze pa so samo v glavnem mestu Mali.
Drugi glavni vir dohodka je ribolov, predvsem tune.
Maldivčani so muslimani, primerno temu so ženske zakrite in tudi kopajo se v oblekah. Vsak otok upravlja 5 članov koncila, ki poveljujejo otoku.



Top sezona je decembra in januarja, ko sploh ni dežja, sicer pa je suha doba od novembra do marca, od marca do novembra pa je deževna doma.
Domačini tukaj pravijo, da od leta 2008 naprej občutijo velike pozitivne spremembe, saj je nova vlada odprla otoke, ki so poseljeni za turizem in s tem imajo sedaj tudi domačini možnost, da iz naslova turizma kaj zaslužijo, kar pa znajo vse bolj dobro vnovčiti, saj so gostoljubni, pripravljeni pomagati in nimam občutka, da bi želeli od turistov na nepošten način priti do denarja.
Poročajo se pri 25 letih in za razliko od preteklosti nimajo več veliko otrok, samo od dva do štiri, pred leti je ta številka bila tudi nad 10.
Zanimivo je, da od leta 1974 ni bilo niti enega napada morskega psa, domačini pa pravijo, da je razlog obilica hrane in pa precej plitva voda v bližini obale.
Na otoku Maafushi avtomobilov in koles sploh ne potrebujejo, saj otok prehodiš v 20 minutah, imajo pa bolnišnico, vrtec in šolo, policijsko postajo, zapor, ki je tudi največji v državi, rehabilitacijski center za odvajanje od drog, nekaj trgovin, restavracij in kavarnic, krojača, pralnico in frizerja oz. brivca.
Na otoku živi le okoli 2631 prebivalcev (podatek iz leta 2014).
In kako smo šli mi na Maldive smešno poceni?
Tako, da smo preko bookinga najeli lep apartma na otoku, ki je “domač”. S tem mislim, da je v lasti Maldivov oz. njihove vlade. Ne vem ali veste, da je večina sanjskih belih otokov Maldivov v lasti tujcev, lastnikov resortov in cene so zasoljene. No, če izbereš nastanitev na lokalnem otoku boš veliko prihranil, predvsem pa doživel Maldive v pravem pomenu. Pomešal se boš med domačine, videl kako živijo, probal lokalno hrano in videl kaj so Maldivi. Na rajskih otokih sicer doživiš lepo naravo, a več od tega ne, saj je na meniju “tuja” kuhinja, utrip resorta pa je “tuj”, odvisno od lastništva. Na večino otokov in v veliko večino najlepših in najdražjih resortov se lahko odpraviš na dnevni izlet, vsak dan drugam, in točno tako smo mi raziskali Maldive. Plačas dnevni “fee pass”, ki je med 20 $ – 150 $ dnevno na osebo, a je v celoti vnovčljiv, torej plačano porabiš za hrano, pijačo, masažo itd. Torej, uživaš vse “dobrote” kot gostje resorta, le spat se vračaš na lokalni otok, kjer pa smo mi za ves teden plačali 230 $ za lep apartma za 3 odrasle in 2 otroka.
