Resnične izpovedi

Varnost v Salvadorju

Varnost je dolgo časa predstavljala velik izziv v Salvadorju, v državi s pestro zgodovino političnih konfliktov in gospodarskih težav. Vendar pa so se v zadnjih letih pojavile spremembe, ki so v državo prinesle večjo varnost in stabilnost. Ključno vlogo pri tem razvoju igra predsednik Nayib Bukele, ki je na oblasti od junija 2019. Na to temo sem naredila kar nekaj intervjujev z lokalnimi prebivalci, zato vas vljudno vabim k branju.

Predsednik Bukele je uvedel številne ukrepe, ki so znatno prispevali k izboljšanju varnosti v Salvadorju. Eden od ključnih korakov je bila krepitev policijskih in vojaških sil ter njihova boljša opremljenost in usposobljenost. To je omogočilo učinkovitejšo obvladovanje kriminalnih združb, ki so desetletja pridobivale na moči.

Poleg tega je predsednik Bukele uvedel programe za preprečevanje kriminala in ponovno vključevanje mladih v družbo. Ti programi so bili ključni pri zmanjšanju revščine in socialnih neenakosti, ki so pogosto pripeljale do kriminala.

Vendar pa se je proces izboljšanja varnosti v Salvadorju začel dolgo pred Bukelejevo vlado. Nekateri pomembni mejniki v tem procesu vključujejo prenehanje oboroženega konflikta v državi leta 1992 in ustanovitev Nacionalne civilne policije (PNC) za nadzor nad varnostjo.

Kljub tem pozitivnim spremembam pa obstajajo tudi kritike in polemike glede načina, kako je predsednik Bukele dosegel rezultate. Nekateri menijo, da je uporabil preveč avtoritarnih metod in omejil neodvisnost institucij, kar je sprožilo skrb glede demokracije in človekovih pravic.

Vseeno pa ni mogoče zanikati, da so se razmere v Salvadorju v zadnjih letih bistveno izboljšale, kar je privedlo do večje varnosti za prebivalce. To je spodbudno za državo, ki se še vedno sooča z izzivi, a kaže znake napredka na področju varnosti in stabilnosti.

Kakšne so trenutne razmere v državi po izvajanju stroge politike?

Manuel Reyemerino: Situacija je čudovita, še posebej glede tega, kar je naredil predsednik. Prej smo bili starejši ljudje obupani. Usesti se na avtobus je bilo nekaj groznega, saj nismo smeli vzeti telefona v roke. Včasih so prišle na avtobus slabe osebe in so zahtevale stvari. Prav tako v drugih krajih, kjer si bil primoran ustreči takim grožnjam. Ampak hvala bogu se zdaj počutim varnega. Imam 83 let in potujem z avtobusom. In čeprav moja družina ne mara, da se vozim z njim, je meni všeč, saj želim ostati aktiven. Vidim, kakšna je situacija. Vesel sem, ko vstopijo kakšni fantje in se med sabo pogovarjajo, naredijo šov in repajo ter povejo, kar želijo. Ni mi težko dati jim kakšen dolar.  Z veseljem jim dam. Mi je dosti ljubše, da to naredjo na takšen način, kot pa da bi prišli v avtobus s pištolami in bi grozili. Jaz se počutim srečnega in sem zelo hvaležen bogu za to, kar je naredil gospod predsednik. Sem zelo zadovoljen z njim. Star sem 83 let in vidim prihodnost, čeprav se sam premikam počasi, vem da bodo moji vnuki, pravnuki in prapravnuki uživali v zelo drugačnem okolju, kot sem živel jaz. Sam sem živel v času vojne.

Juan: Smo se rešili vsega kriminala, bolj smo svobodni. Seveda je revščina tista, ki je najbolj udarna. Ni virov zaposlitve.

A: Po uvedbi izrednega režima je v smislu varnosti prijetno vzdušje. Danes greš lahko zelo mirno ven in obiščeš nove kraje, kar prej ni bilo mogoče. Na primer, če si prej šel v drugo kolonijo in je bila tam druga tolpa, je samo bog vedel ali boš uspel zapustiti ta kraj.

B: Salvador se je soočal s številnimi izzivi, povezanimi s kriminalom in varnostjo. Vlada pod vodstvom predsednika Nayiba Bukeleja je izvajala različne politike, namenjene reševanju teh vprašanj, vključno z napotitvijo vojaških in policijskih sil za boj proti tolpam. Učinkovitost in učinek teh politik sta bila predmet razprav, pri čemer so se pojavili pomisleki glede morebitnih kršitev človekovih pravic in pravne države. D: Osebno se počutim varneje, saj me ni več strah, da bi mi kjerkoli ukradli mobilni telefon.  Vidim, da so ljudje s svojimi malimi podjetji bolj sproščeni in da se je prodaja povečala.

Kakšno je življenje z otroki v takšni državi, če pomislite na nasilje, je starše strah?

Manuel Reyemerino: Seveda, v povezavi z otroki obstaja projekt, ki je že v teku. Projekt prve dame, ki naj bi bil temeljil na ljubečnosti, nekaj, kar v naši državi še nismo videli. Zame je to nekaj neverjetnega. Obstajajo kraji, kjer se to izvaja in ki se bodo bolje razvili.


Juan: Ni varnosti, tudi pri starših ne.

A: Življenje otrok je zdaj precej varno, saj lahko v miru hodijo v šolo, prej pa je bilo več razburjenja, saj so jih tolpe nadlegovale in jim grozile na dnevni ravni. Ko so videli tolpe na ulicah in v soseskah, skozi katere so hodili, so bili izpostavljeni nevarnosti, ne da bi lahko kar koli storili.

B: Družine v Salvadorju so se zaradi visoke stopnje kriminala soočale z izzivi, povezanimi z varnostjo in zaščito. Starši so bili pogosto zaskrbljeni zaradi varnosti svojih otrok, zlasti v soseskah, ki jih je prizadelo nasilje tolp. Na območjih z visoko stopnjo kriminala so bile lahko omejene tudi izobraževalne in gospodarske priložnosti.

C: Možna je izguba pravic za prihodnost otrok.

D: Nimam otrok, vendar vidim, da starši vedno skrbijo zanje, saj še vedno obstaja nevarnost, vendar ni več tako nevarna kot prej. Poleg salvadorske kulture so starši pretirano zaščitniški in po mojem mnenju je tako prav.

E: Danes so otroci lahko v predelih, kjer včasih niso mogli igrati nogomet, trenirati šport. To področje je očitno veliko boljše. Starši so tudi mirnejši, pustijo jih dlje časa zunaj kot normalno. Obstajajo različni parki, kjer je ob sobotah in nedeljah zelo družinsko vzdušje in v tem smislu čutim, da imajo otroci več prostorov, da so aktivni na bolj zdrav in pravilen način.

F: Dandanes se imajo otroci lepo, tudi starši imajo več zaupanja, ker na primer, če gredo v zabaviščni park, je varnost prisotna, se vidi, da je tam. Če je več zaupanja s strani staršev, so tudi otroci bolj svobodni.

Kakšne so bile razmere pred nekaj leti, preden se je država odločila za strogo ukrepanje proti kriminalu?

Manuel Reyemerino: Pred dvema letoma smo zaradi pandemije imeli velik problem. Naredil je veliko bolnišnico, bolnišnic prej v Salvadorju praktično ni bilo. No, vsekakor je kljub situaciji uspel zgraditi bolnišnico in hkrati se je zelo prikupil ljudem.

In če pogledamo varnostni aspekt … Ponavljam, to ne pravim samo jaz. Obstajali so kraji, ki jih nisi mogel prečkati. In če si že uspel iti skozi te soseske, je bilo to po določenih urah. Ampak še takrat je bil to velik problem.

Juan: Včasih nisi mogel vstopiti v nekatera naselja. Prosili so za podatke in če so bili napačni, so te želeli na licu mesta ubiti.

A: Pred tem je bila situacija neprijetna, v mojem primeru: sem avtomehanik, delal sem v podjetju, sem oče dveh otrok. Z ženo sva se odločila, da ustvariva dodaten dohodek in z njeno pomočjo sem začel poslovati z osnovnimi žiti in potrebščinami ter prodajo hitre hrane. Na začetku je bilo vse v redu, postopoma pa so začeli prihajati (tolpe) in prositi za hrano in za plačilo kasneje. Niso plačali in to je ušlo izpod nadzora, dokler na koncu niso direktno prihajali, si izposoditi denar in v izogib težavam sva se z ženo odločila, da zapreva podjetje. Nato sem začel samostojno poslovati v svojem poklicu z delavnico, dobro sem delal približno štiri mesece. Ko so videli, da mi gre vse dobro, se je začela enaka zgodba, v kateri so želeli, da kupujem rezervne dele in opravljam delo brezplačno. Izgubljal sem denar, pristojni pa niso storili ničesar. Nekaj jih je bilo celo v varnostnih službah, in ko sem se pritožil, sem se zapletel z njimi in začele so se grožnje, zato so jih zaprli in v petih dneh so bili na prostosti (ni bilo pomembno, ali so bili morilci), preprosto so jih izpustili.

B: Salvador se je spopadal z visoko stopnjo kriminala in nasilja, vključno s tolpami. Kot npr: izsiljevanje s strani kriminalnih tolp: Mara Salvatrucha (MS-13) in morebitne druge kriminalne združbe so se aktivno ukvarjale z izsiljevanjem. Od lokalnih podjetij so zahtevale redna plačila, imenovana “varnostno sodelovanje”.

Gospodarski izzivi: lastniki podjetij so se zaradi izsiljevalskih zahtev soočali s precejšnjimi gospodarskimi izzivi. Dvig cen blaga in storitev je še dodatno obremenil njihova finančna sredstva.

C: Država z veliko nasilja in nezaupanja do policijskih organov, obstajala so območja, ki jih ni bilo mogoče obiskati.

D: Razmere so bile zelo nevarne, tolpe so zavzele ulice in hiše, najemnino so zaračunavale vsak mesec ali vsakih 15 dni. Ljudem v podjetjih so grozili, da bodo ubili ali poškodovali njihovega otroka, če jim ne bodo dali zneska (200, 300 dolarjev mesečno ali vsaka dva tedna), ki so ga zahtevali. Veliko ljudi, prijateljev in lastnikov podjetij je moralo zaradi tega pobegniti iz države.  

E: Po ukrepih, ki so bili sprejeti, se je varnost v državi poboljšala. Pred tem nisi mogel mirno na ulico, nisi mogel na bus s takim mirom, kakor greš lahko danes, in na tem področju je vlada izboljšala državo.

F: Mislim, da je bila situacija v državi zapletena, ker, no, kot najprej nisi mogel iti v različne predele, ker so rekli, da je nevarno. Ali pa so se bali, prav tako jih je bilo strah iti ven ob nočnih urah. Menim tudi, da je bila negotovost, ki jo je čutila velika večina prebivalstva, precej zapletena.

Kakšna je zadevna politika iz prve roke?

Manuel Reyemerino: Dobro, na začetku so sprožili vojno, da bi se prikupili vasem, ampak se niso. To je resnica. Sam sem bil njihova žrtev. Žal sem jim moral pomagat in nesel sem jim stvari na višje ležeče kraje. Ko pa je napočil trenutek, pa so mi požgali dve enoti, za katere mi nihče ni nič povrnil. Žal ju nisem imel zavarovani in sem moral plačati vse dolgove. Ampak hvala bogu smo lahko šli naprej. To, kar se dogaja zdaj, je zame samo veselje, hvala.

A: Prejšnje vlade so očitno imele veliko opraviti s prejšnjimi razmerami v državi, saj so jih financirale tolpe. Izkoristili so te razmere, v katerih so imeli koristi, in zaprosili za pomoč druge države, same pa so izkoristile denar in pustile najbolj ranljive ljudi brez zaščite, tako da so ljudje živeli v revščini, zaradi česar so tolpe naselile celotno državo. Trenutno se govori o nadaljevanju izboljševanja varnosti in razvoja države, vendar zdaj država zaradi zelo visokega zunanjega dolga (dolguje več kot 75 % vsakega proizvedenega dolarja), zato pričakuje več tujih naložb za razvoj in izboljšanje gospodarskih razmer.

C: Zaznana je politična klima možne diktature, sedanja vlada ima veliko moči v vseh organih države, kar omogoča veliko manipulacij z zakoni in ranljivost demokracije.

D: Novi zakon se imenuje REGIMEN DE EXCEPCION (IZJEMNI REŽIM). Ta zakon določa, da vsakdo, ki pripada tolpam, ima tatuje MS, 18 velja za kriminalca in prestopnika ter bi moral biti v zaporu in mu je treba soditi po zakonu!

E: Najprej je bil je proti teritorialni načrt, potem je bil izredni režim.

F: Bil je proti teritorialni načrt, potem je bil izredni režim in trenutno so določene vojaške ograje.

G: No, zame obstajajo določene nianse, kjer je mogoče še izboljšati politiko, ki je bila sprejeta za izboljšanje varnostnega okolja. Celo ne strinjam se z nekaterimi določenimi politikami, ki so bile uporabljene, a očitno se je z vsemi temi režimi varnostno okolje izboljšalo. Res je, kot pravi rek: ”Pravični so plačali za grešnike.” Obstajajo nekateri primeri, ko bi preiskavo situacije morali nadaljevati, ampak, če govorimo le o varnostnem sektorju, se je le ta poboljšal.

H: Prisotnost vojaške policije je večja, kar pomeni, da je človek lahko kadar koli in kjerkoli v državi bolj varen.

Ali slučajno poznate trenutne razmere v zaporih, so le-ti zaradi tako stroge politike prenapolnjeni?

Manuel Reyemerino: Pravijo, da so prepolni, zaradi nove implementirane politike. Da bi lahko imel mnenje, bi si moral ogledati, kakšni so od znotraj. Pastir Tobi Junior pravi, da je že bil tam, saj jim je nesel nekaj stvari, in ima vpogled o tem, kako je tam. Glede na to, da je to zapor, sigurno ni kot na Havajih, ampak so si sami krivi. Tako kot so imeli prej podrejeno vas, tako morajo tudi oni sami zdaj tam prestajati takšne razmere, zaradi vseh stvari, ki so se zgodile.

Juan: Pravijo da so polni prav zaradi implementirane nove politike.

A: Na začetku si imel občutek, da so bili zapori prenatrpani, vendar so načrtovali izgradnjo centra za pridržanje in imajo zdaj dovolj prostora.

C: V resnici ne, le tisto, kar povedo v novicah, te pa so prirejene s strani vlade, zato je tema neznana. Morda so prenaseljeni, vendar se to dogaja že dlje časa, ne zaradi trenutnih razmer, seveda pa to razmere še nekoliko poslabša.

D: Po mojem mnenju si zaslužijo to, kako trenutno živijo, saj so ubili veliko nedolžnih ljudi, otrok, deklet, starejših, do nikogar niso imeli nikakršnega usmiljenja. Zato ker trpijo zdaj, ni nič v primerjavi z vso škodo in bolečino, ki so jo povzročili.

E: No, ne poznam popolnoma situacije v zaporih. Vlada navaja, da so bili ustanovljeni novi zapori in da imajo zaporniki zdaj strožje ukrepe. Prenaseljenost pa je vedno obstajala, tudi v prejšnjih letih, to ni novo in varnostni ukrepi so se seveda povečali pri populaciji v zaporih, vendar tudi salvadorska kultura pripomore k temu, da so zapori polni ljudi, ki morajo biti tam. Pa tudi vlada je pripomogla k temu.

F: Mislim, da je vedno obstajala prenaseljenost, tako da to ni posledica teh novih politik. Ker je bil ustanovljen tudi kazenski center, verjamem, da bo pomagal preprečiti ta problem.

Kako na obravnavano politiko gledajo prebivalci sami?

Manuel Reyemerino: Nekdo je moral to implementirati, bila je nujna. Jaz nisem bil otrok, star od pet do šest let, kateri bi jim želel nasprotovati. Imel sem sorodnike, ki so bili njihove žrtve in nekaterim so ubili otroke samo zato, ker so želeli določene stvari in ker jim niso ustregli, so jih kaznovali. Bila je velika žalost za družino.

A: Varnost se je zelo izboljšala, kar pripomore k razvoju države, zato pričakujem, da bodo še naprej izvajali boljše strategije za varnost in razvoj države.

B: Javno mnenje o vladnih politikah je bilo mešano. Nekateri prebivalci so podpirali stroge ukrepe kot način boja proti kriminalu in izboljšanja varnosti, medtem ko so bili drugi zaskrbljeni zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic in erozije demokratičnih institucij.

C: To je nekaj, kar je bilo treba storiti že več let in kar ni uspelo nobeni vladi, morda to ni bil najboljši način izvedbe, vendar je bilo doseženo, kar prej ni bilo.

D: Zadovoljen sem (to je moje mnenje). Doletelo me je več kot dovolj, z vso škodo, ki so jo povzročili. Včasih sem veliko potoval in prišel sem od točke, ko me je bilo sram ali sem se bal povedati, da sem iz Salvadorja, ker so me vsi čudno gledali, ker smo bili najnevarnejša država na celem svetu … tako žalostno!

E: No, praviloma so Salvadorci naklonjeni normi predpisov, ki so bili uporabljeni, ne sicer 100 %, ker se seveda lahko najdejo stvari, ki se lahko poboljšajo, ampak na splošno so zadovoljni s sprejetimi ukrepi.

F: Verjamem, da je večina ljudi za, vendar so vedno bili določeni ljudje, ki jim je ta izjemen režim škodoval.

Kakšne so razmere v revnejših soseskah, je tam še vedno veliko kriminala?

Manuel Reyemerino: Seveda je še prisoten, saj se je veliko ljudi skrilo. Če pogledate na ulico, je veliko ljudi, ki govorijo o težavah. Ni lahko. Gospod predsednik je zame nekaj neverjetnega. Prejšnji šefi so se postavili na stran kriminalcev, brez da bi jim bilo mar za ljudi. Ta predsednik pa je sprejel zelo dobro odločitev. Osem dni prej so ubili 70 ljudi, tam so ubili tudi nekaj mojih sorodnikov. In so mu povedali: če se ne bo z njimi pogovoril, bodo naslednjo soboto ubili 150 ljudi in tako vsakič več. Tako je sprejel odločitev, da je popravil stanje, za kar mu je večina zelo hvaležna.

Juan:  Je dosti bolj sigurno, kot je bilo. Kriminala ni več, je pa problem zaposlovanje in vir dohodka.

A: Mogoče je, da se na nekaterih mestih pojavljajo tolpe, vendar to ni zelo pogosto.

B: Stopnja kriminala je bila v Salvadorju praviloma višja v revnejših soseskah. Ta območja so se pogosto soočala z gospodarskimi in družbenimi izzivi, ki so prispevali h kriminalu in negotovosti. Vendar tega ne morem povsem trditi.

C: Večinoma ni več kriminala, vendar je to odvisno od vsakega kraja, pomembno je še naprej vzdrževati teritorialni red, da se ne bi spet razširil.

D: Ne boste verjeli, ampak sem slišal intervju: ena mama teh fantov “mareros” se je pritoževala, da ne bo imela denarja, ker je zdaj njen sin v zaporu in ne dobiva najemnine “LA RENTA” (tako smešno). Ne marajo delati in ni fer, da nekdo dela za njih in da trpi.

E: Poznam nekaj sosesk, predvsem zelo nevarnih, kjer so se uvedli ukrepi, kot na primer ograje, več sigurnosti. Ampak definitivno se je v skoraj vseh soseskah, kamor se prej ni dalo niti vstopiti in se je bilo res nevarno peljati mimo, kriminal zreduciral. Zdaj so te lokacije bolj dostopne.

F: Mislim, da se stanje v teh soseskah, kjer se trenutno implementirajo vojaški ukrepi, počasi izboljšuje.

Nekatere organizacije trdijo, da je taka politika kršitev človekovih pravic, kako vi gledate na to?

Manuel Reyemerino: Oni niso živeli tako, kot so živeli  revni ljudje, ki so bili žrtve. Mi pravimo obratno, ker smo to na lastni koži občutili. Oni niso. Če so obkroženi s sovražniki gospoda predsednika, ni čudno, da grdo govorijo o njem, ampak resnica je ta, da so v zelo drugačni situaciji, kot smo bili prej.

Juan: Ni tako. Oni imajo svoje posebne pravice, ki so tu drugačne. 

A: Slišal sem za človekove pravice, vendar nikoli niso govorili o zločinih, ki so se dogajali vsak dan, kaj šele, da bi se ukvarjali z ljudmi, ki so izgubili svoje bližnje. To je bilo do trenutka, ko so začeli zapirati tolpe, takrat so začeli govoriti o pravicah, medtem ko tolpe nikoli niso dale pravic delovnim ljudem in so jih ubijale samo zato, ker se niso hoteli odreči hrani, ki so jo nosili za svoje družine, ali zato, ker so prišli iz druge kolonije …

B: Ta politika, čeprav je nedvomno stroga, je bila nujen odziv na hude težave s kriminalom in nasiljem tolp, ki že leta pestijo Salvador. Država se sooča z izzivi, povezanimi z dejavnostmi tolp, izsiljevanjem in nasiljem, ki niso le ovirali vsakdanjega življenja, temveč so tudi zavirali gospodarski razvoj in tuje naložbe. V okviru te politike je vlada sprejela proaktivne ukrepe za boj proti tem težavam in ponovno vzpostavitev občutka varnosti za svoje državljane.

C: Da, zaradi načina izvajanja zakona je veliko lukenj in kršitev človekovih pravic, vendar je prav to oviralo prejšnje vlade in niso mogle doseči napredka.

D: Nikogar niso zanimale človekove pravice deklet, ki so jih posiljevali, ubijali, sežigali, razkosali, obnašali so se kot zveri in nihče ni ničesar rekel. Zdaj je čas, da žanjejo, kar so sejali … V preteklosti smo imeli ministrico, ki je “MOJE OTROKE” imenovala “MOJI ANGELI”. Tukaj je nekaj slik o “angelitos” … Ubili so 17 ljudi, zgoreli so na toboganu, tega ne bom nikoli pozabil….
Ob pogledu na fotografije boste razumeli vsako besedo, ki sem jo pravkar povedal …

E: Odvisno od politike, ki se jo uporabi. V našem primeru režimi nekako lahko omejujejo človekove pravice v nekaterih aspektih in očitno se internacionalne organizacije tega zavedajo. Zato tudi kritizirajo način, kako vlada sprejme predpise.

F: Po eni strani ja, ker so nekatere osebe morale plačati le zato, ker so živele v določeni soseski. Ampak po drugi strani mislim, da je pravično, da osebe, ki so škodovale drugim, plačajo za to kar so naredile.

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.