Afrika

V družbi s pripadniki plemena Himbi

V Afriki smo z otroki doživeli neverjetno izkušnjo. Obiskali smo pleme Himbi. Avtohtono ljudstvo nas je očaralo s svojo pristnostjo in drugačnostjo. V njihovi družbi smo se počutili dobrodošlo, osvobojeni vseh spon sodobnega življenja.

Ples s plemenom Himbi

Skupaj s pripadnicami nežnejšega spola v severni Namibiji smo zaplesali in zapeli, nihče od nas ni ostal ravnodušen, prav vsi smo imeli na obrazih nasmehe. Zoja Mija se je še zavrtela z njimi. Prisluhnili smo njihovemu jeziku. Res je zanimiv in poseben – otjihimba, narečje herero. In da ga lažje izgovarjajo, jim pred puberteto oz. poroko izpulijo dva sprednja zoba.

Nakit, težek 40 kilogramov

Že na prvi pogled so nas ženske očarale. Nosijo nekakšen predpasnik iz nape ali sodobnejšega tekstila in so bose. Na sebi imajo ogromno starodavnega nakita, ki ob poplesavanju krasno zvončklja. Medtem ko me nosimo nakit kot modni dodatek, ima ta pri njih globlji pomen. Na nogah imajo obročke, ki jih ščitijo pred ugrizi strupenih živali, nad njimi pa narisano eno ali dve črtici, ki nakazujeta, koliko otrok imajo. Raznovrstne zapestnice in ogrlice so narejene iz nojevih jajc, trave, blaga in bakra. Nekatere na sebi nosijo nakit, ki tehta kar 40 kilogramov. No, z nakitom pa niso ”okrašene” le ženske, ampak tudi moški.

Posebne kite

Lase imajo oblikovane v nekakšne rdeče kite, strjene z glino, izdelano iz živalske maščobe, pepela in zmlete kamnine okra. Pri njih ne vidiš tipičnih ženskih frizur, kot jih poznamo pri nas.

Higiena z dimom

Njihova koža je gladka, čeprav se ne smejo umivati z vodo. Dnevno higieno vzdržujejo s pomočjo dima. V posodo z zelišči dajo nekaj tlečega oglja in počakajo, da se dim dvigne. Potem se priklonijo nad skledo in se potijo. Pokrijejo se z odejo, da se dim ujame v odejo. Kožo negujejo s kremami iz zelišč, za katere verjamejo, da jih ščitijo pred suhim in vročim podnebjem. Mažejo se tudi z mešanico maslene maščobe in okre, da je njihova koža videti rdečkasta. To pa ima simbolen pomen. Rdeča barva simbolizira barvo zemlje in krvi. Drugače pa vode ne smejo uporabljati še iz sušnih obdobij, ko je bilo umivanje dovoljeno le moškim.

Ženske delajo

Medtem ko so moški vpeti v lov, opravljajo politične naloge in sodne procese, ženske garajo: gradijo domove, hodijo po vodo, molzejo krave, skrbijo za otroke …

Ko imajo ženske menstruacijo, gredo iz naselja in sedijo nad luknjo. Ponoči si iz gline naredijo “vložke”.

Domovi iz blata, gnoja in palmovih listov

Drugače pa v starodavnem plemenu v Namibiji živi okrog 50.000 ljudi, gre pravzaprav za nomadsko oz. pastirsko ljudstvo, ki redi govedo in koze. Živina je ponoči zaprta v nekakšni ogradi, ki spominja na hlev. Njihovi domovi so povsem drugačni od naših. So veliko bolj preprosti, stožčaste oblike, narejeni iz blata, gnoja in palmovih listov. V enem domu živi razširjena družina in po navadi ima moški dve ženi. Res pa je, da živita vsaka v svoji koči skupaj z otroki. Mlado dekle se poroči že po 13. letu ali na začetku pubertete z moškim, ki ji ga izbere njen oče.

Sveti ogenj 

Kljub temu da jih pestijo hude suše, v preteklosti tudi gverilsko vojskovanje in nemški napadi, še vztrajajo in ohranjajo svojo kulturo in tradicijo. Častijo svoje prednike in boga Mukuruja, zato imajo pred domovi zakurjen sveti ogenj. Dim se dviga proti nebu in tako komunicirajo s predniki, ki so v stiku z bogom. V vsaki vasi lahko opazimo sveti ogenj.

Spraševala sem, kaj pomeni beseda Himba. In v njihovem jeziku otjiherero pomeni berač. Zakaj? Ker so mnogi izmed njih romali po Kaokolandu, iskali živino in pridelek ter prosili druga plemena za pomoč.

Medtem ko mi pestro zajtrkujemo, je njihov zajtrk vsak dan isti. Pripravijo si ga iz vrele vode in malo koruzne moke ali mahangu (posebna vrsta prosa), včasih dodajo nekaj olja. Kot nekakšen močnik. Meso si privoščijo samo ob porokah.

Res, res neverjetna izkušnja za naju, še posebej pa za otroke. Veliko posebnih trenutkov z njimi smo ujeli tudi v objektiv. Poglejte si naše fotografije in posnetke tudi na Instagramu.

Podporniki projekta 2many4granny na poti v Afriko