Pet otrok. Kako se izogibamo ljubosumnim izpadom med njimi?
Vsi starši veste, kako je, če imate več otrok. Zelo hitro lahko pride na plan ljubosumje. Ker sva se z Miho tega zavedala že od začetka, sva se posvetovala s psihoterapevtom in pediatrinjo, kako se izogniti temu. Kaj sva izvedela, kakšne nasvete sva dobila?




Miha ima iz prejšnjega zakona dva otroka in ko sem bila prvič noseča, sva ju počasi seznanjala s prihodom novega družinskega člana. In tako smo nadaljevali pri prihodu tudi dveh ostalih. Želela sva, da se bodo imeli radi in da bodo stkali prijateljske vezi, zato sem jim pustila, da božajo moj okrogli trebušček. Novice o dojenčku jim nisva skrivala. Tudi ponosno sva jima pokazala vse slikice z ultrazvoka, kar jim je bilo fascinantno in so komaj dojemali, da se v meni skriva otroček.
Čeprav sva imela že veliko otroške opreme, sva vedno morala nabaviti nekaj za novega člana. (Hahhaa, to pa smo mamice, ki se ne moremo upreti ponudbi. :)) In tudi v to sva vključila otroke. Pomagali so nama izbrati medvedke za dojenčka in postlati posteljico. Uživali so v tem, da so sodelovali pri mojem ‘gnezdenju’. 🙂
Po predlogu drugih mamic je dojenček vedno bratcu ali sestrici prinesel darilo. Nekaj, kar si je že dolgo želel. To je bilo veliko presenečenje za njih. Hihihi … nobeden od njih ni nikoli vprašal, kako je šel dojenček iz maminega trebuščka v ‘šoping’. 🙂
In častno dejanje smo dodelili starejšim otrokom, ko so na obisk prišli sorodniki in prijatelji. Prav otroci so bili tisti, ki so pokazali našega novega člana. Hiteli so jim razlagat, kako dojenček veliko spi, kako ves čas pije mamino mleko. In da komaj čakajo, da bo velik, da se bodo z njim igrali. To so tudi dočakali in danes, lahko zatrdim, je neprecenljivo, da imajo drug drugega in skupaj ustvarjajo, rišejo, tekajo, plezajo, odkrivajo svet, berejo, spijo v veliki postelji …

Vedela sem, da jim ne bo lahko deliti najino ljubezen, ampak vedno sva poudarjala, da so nama vsi otroci zelo pomembni in da se s prihodom ‘novega’ otročka to ne bo spremenilo. Vedela sva, da je ljubosumje lahko pretkano s strahom, jezo, tesnobo in žalostjo. Pediatrinja naju je opozorila, da lahko starejši otrok ob prihodu začne močit posteljo. Vedela sva – če bo prišlo do tega, da ga ne smeva zafrkavati, da morava pokazati sočutje in razumevanje ter da morava poiskati rešitev. Pediatrinja naju je še opomnila, da se v takšnem primeru morava vživeti vanj, v njegova čustva. Nikakor ne smeva misliti, da bratca ali sestrice nima rad, ampak da se težko sooča s spremenjeno situacijo.
Pravzaprav obstaja posebna ljubosumnost, ki privre pri nas na dan. Zelo so ljubosumni v smislu, komu posvetim največ časa. Niso ljubosumni na materialne dobrine – če nekomu nekaj kupim, drugemu pa ne – temveč na čas, preživet s starši. Že od nekdaj zato načrtujeva, da en dan preživiva samo z enim otrokom. Posebej, ena na ena. Takrat počneva nekaj, kar si on želi. Posvetiva se mu maksimalno. Recimo, nazadnje sem jaz s hčerko preživela popoldne v botaničnem vrtu in odšli sva na najini najljubši pijači. Prejšnje leto sem se recimo s sinom ‘zaprla’ v hotel z bazenom in sva se imela fantastično. Nepozaben je tudi dan, preživet z očkom v pisarni. Takrat ima en otrok samo zase njegovo pozornost in dobi vpogled, kakšen poklic opravlja njegov vzornik. Seveda k temu sodi tudi najboljša malica na svetu. 🙂
Ne morem mimo ljubosumja v sestavljeni družini. Kljub trudu se čuti, da sta otroka iz Mihovega prvega zakona. Včasih se potihem prikrade ljubosumje, saj živimo mi drugače kot onadva z mamo, veliko več potujemo in nista vedno zraven. Tudi zato sva otrokoma iz Mihovega prvega zakona naredila v hiši vsakemu svojo sobo, da se počutita enakovredno. Izzivov, tudi glede ljubosumja, je v sestavljeni družini več in na nas starših je, da več vlagamo v odnose med in z otroki.
Čeprav je vsak otrok drugačen, vsak zase, ima svoj karakter, obožuje početi druge stvari, vedno končajo skupaj. Vedno zamotijo drug drugega in se prilagodijo drug drugemu. Zlagala bi se, če bi rekla, da nikoli nikoli niso ljubosumni, ampak obstaja le trohica ‘zdrave’ ljubosumnosti, če se lahko tako izrazim. Mogoče bi bil pravi izraz tekmovalnosti, ker si želijo biti boljši pri nečem, pri tem pa se spodbujajo in so vzor drug drugemu. To pa je ključno. Starejši otroci so vzor mlajšim in kar naenkrat se razvojni mejniki hitreje dosegajo.
Kako pa je pri vas z ljubosumjem? Zaupajte mi v komentarju. Kako radi se imajo najini ‘mulčki’, veliki in mali, pa lahko zasledite v naših objavah na Facebooku in Instagramu.