
Naše priprave na novo šolsko leto
Ker imava veliko družino, se začnejo naše priprave že ob koncu šolskega leta za naslednje, ker potem želimo brezskrbno izkoristiti poletje na morju. Da je vrnitev v šolo čim manj stresna, si vse uredimo že junija, nikoli konec avgusta. Mijo letos čaka tretji razred, Gajo prvi razred, Jašo pa še vedno vrtec.
Že junija opravimo nakup potrebščin za naslednje šolsko leto
Vse šolske potrebščine kupimo v trgovini Office&More, ker se nahaja v neposredni bližini moje službe v Minicityju, v BTC-ju, v hali A in mi je to najbolj priročno. To nam predstavlja zelo velik dogodek oz. naredimo starši iz tega velik dogodek, zato da se tega otroci zelo veselijo. Obenem nam je pomembno, da to tudi cenijo, da jima lahko kupiva šolske potrebščine. Ta dan tudi dokumentiramo. Ja, otroci so vedno zraven, ko nakupujemo šolske potrebščine in sodelujejo pri pregledovanju seznama, kaj vse potrebujejo. Zelo aktivno izbirajo motive na zvezkih, šolski torbi in peresnici.



Seveda upoštevamo otrokove želje, ampak le glede motivov na zvezkih, medtem ko o tem, kakšna bosta točno peresnica in šolska torba določiva midva z Miho. Upoštevava učiteljičina priporočila pri tem. Prednost dava kakovosti, zavedava se, da je v nižjih razredih vse skupaj potrošen material. Razen šolske torbe za naslednje šolsko leto skoraj ne ostani nič. Mogoče je le še peresnica primerna za nadaljno uporabo.
Copate tudi prerastejo. Pri njih sem pozorna, da na to, da imajo možnost pranja. Nikakor mi ni všeč to, da bi celo šolsko leto nosili neoprane copate. Tako jih redno enkrat mesečno dam v pralni stroj. Svoje favorite so otroci našli v trgovini Cozy. Prav vsak otrok si je izbral takšne, ki so mu najbolj všeč. Jaz pa sem srečna, ker ne samo, da jih perem s sredstvi za čiščenje tekstila ali v pralnem stroju pri 30 stopinjah Celzija, tudi zelo funkcionalni so. Primerni so tako za vrtec kot tudi šolo, saj je njihov zgornji del izdelan iz 100-odstotnega bombaža, notranji del pa iz jerseya in mehke pene. Ni mi treba skrbeti, kajti povsem so udobni, mehki, fleksibilni in podplat je iz nedrseče gume, tako da bodo v njih lahko preživeli večino dneva. Brezskrbno bodo telovadili, ne bo jim spodrsnilo na stranišču, stopala jih ne bodo bolela, tudi noben žulj ne bodo pridelali.

Po jesenska oblačila oktobra
Jesenskih oblačil in obutve ne kupujemo vnaprej, ker poskušamo še skoraj ves september nositi poletna. Oblačila nato ob muhastem vremenu ali manjši ohladitvi kombiniramo z jopicami. Razprodaje so po navadi skoraj celo leto, zato lahko kadarkoli kupujemo. Vedno najdemo kakšna oblačila ali obutev po ugodni ceni. Tako da to je na mojem ”to do” seznamu šele konec septembra. Dejansko jim od prejšnje sezone vedno ostane dovolj oblačil za prve mrzle dni. Je pa res, da v tem mesecu tudi pripravimo naša poletna oblačila za zimsko potovanje, preostala Jašina in Gajina, ki so jima premajhna, fotografiram in pripravim za ugodno prodajo. Nekaj takšnih oblačil prihranim za potovanje v revne dežele. Letos takšnega potovanja ni v našem načrtu, zato bomo verjetno vsa ugodno prodajali. Pri Mijinih oblačilih pregledamo, kaj bo še lahko nosila Gaja in pospravimo za naslednjo sezono. Pravzaprav največ novih stvari potrebuje ravno Mija, ki je najstarejša. No, nekaj oblačil tudi podeduje od Žive, tako da tudi njena iz prejšnjih let še vedno dobro pregledam. Pri nas je tako menjava poletnih z jesenskimi oblačili konec septembra. Napišem, kaj je treba dokupiti in potem postopoma do sredine oktobra nabavljam. Spremljam akcijske ponudbe, hkrati pa tudi vprašam prijateljice, če imajo kaj oblačil, ki jih ne potrebujejo več za svoje otroke. Nikoli ne kupujem vseh oblačil novih.


Miselna priprava na šolo?
14 dni pred 1. septembrom sva zelo dosledna pri tem, da so otroci ob 20. uri v postelji. To je edino in ključno pravilo. Drugih posebnih priprav na šolo in vrtec nimamo, no, mogoče se bova le še malo pogovorila z otroki, predvsem s prvošolko. Povedala ji bova, kaj pričakujeva od nje, zakaj je šola za njeno življenje pomembna. Spodbujala ju bova, da šolske obveznosti opravita hitro, saj jima bo tako ostalo še veliko prostega časa za igro.
Veliko se poleti tudi pogovarjamo o spoštovanju in lepem vedenju. Pripraviva ju na realnost, da ju v šoli ne bodo vsi imeli radi, da se lahko pripeti, da komu ne bosta všeč, da ju bo lahko kdo žalil, da se ne bo želel z njima igrati. Poskušava ju okrepiti, da se že vnaprej seznanita s tem, da takšen je svet – da ti ni treba biti vsem všečen, da tudi njima ne bodo vsi všečni. Pričakujem pa od njiju, da nista med tistimi, ki druge žalijo. Kakršno koli zmerjanje, poniževanje, norčevanje, ”bullying”, je absolutno prepovedano! Pri tem pa so kazni neverjetno velike in bi ukrepala zelo strogo, če bi opazila, da najin otrok to počne drugim. Pripravljam ju, da morda pa bosta oni tarči tega in da to ne pomeni, da so ti otroci napačni, ampak le niso lepo vzgojeni. Največ se pogovarjamo o tem.
In to … Zame je učitelj še vedno avtoriteta. Želim, da ga spoštujeta in ubogata v vsem, kar reče. Če bi lahko vplivala na to, da bi učence lahko učitelj po svoji presoji tudi kaznoval, bi to dovolila.


Nama približevanje novega šolskega leta predstavlja zagotovo večji stres kot otrokom, ker bo najin urnik bolj poln. Veliko bolj. Ogromno bo obšolskih dejavnosti, pisanja domačih nalog, navodil, kaj vse je treba prinesti v šolo za določeno aktivnost ali izlet … 99 odstotkov sem v to vpeta jaz. To mi predstavlja dodatno nalogo, na katero moram dnevno pomisliti. Preveriti bom morala, ali sta šolski torbi v redu pripravljeni, ali imata oprana športna oblačila itd.
Že julija se začnemo pogovarjati, katere izvenšolske dejavnosti bodo obiskovali otroci. Pri tem po navadi tudi sama odločam, Miha mi je to prepustil. Tako imava razdeljeni vlogi. Zagovornica sem tega: če si otrok izbere eno interesno dejavnost in ima željo po njej, mora vztrajati pri njej vsaj nekaj let. Ne morejo, četudi jim potem naslednje leto ni všeč, pustiti določeno pošolsko aktivnost, v katero sva vložila čas, denar in energijo. Ne morejo se premisliti in potem čez eno leto začeti z novo interesno dejavnostjo ali tečajem. Zato najini otroci že pet let obiskujejo plavalni tečaj in je povsem normalno, da ga bodo tudi v novem šolskem letu. Letos bo razlika le ta, da ne bodo več obiskovali skupinskega tečaja, ampak bodo imeli najini trije otroci individualnega plavalnega trenerja. Njihova stopnja zmožnosti plavanja je že tako napredna, da so željni se naučiti novih tehnik, česar v večji skupini ni mogoče izvajati. Predvsem pa – nikakor na tem mestu ne želim ogovarjati plavalne šole – težko je združiti tri starostne skupine, tri različno sposobne otroke, na plavlni tečaj v isti termin. Jaz žal nimam možnosti, da bi otroke trikrat tedensko vozila na plavalni tečaj. Zato bova najela učitelja in asistentko, ki se bosta eno uro in pol posvečala vsem najinim trem otrokom. Prav tako hčerki že dve sezoni jahata. Kupili smo kompletno jahalno opremo. Jahanje je drag šport, tako da ni dvoma, da bosta nadaljevali tudi s tem. Dejansko pa se plavanja in jahanja veselijo tudi otroci. Ne dovolim jim, da si zmislijo še dodatno dejavnost. Še glasbeno šolo, plesne urice, borilne veščine … Pri tej starosti otrok nima zmožnosti presoje. To zanj namreč pomeni vsak dan novo dejavnost, kar pa je prenaporno. Potrebuje še čas za igro. Kot starši smo prepričani, da to ne bi bilo dobro in jih tudi nismo pripravljeni vse dni v tednu nekam voziti. Prav tako bi bil tudi prevelik finančni zalogaj.



Tako da nadaljujejo z obiskovanjem plavalnega tečaja in jahanja. Obenem imajo še urice španskega in angleškega jezika, ampak le-te potekajo povsem drugače, kot bi si marsikdo mislil. Native govorki, sestri, Španki, ki perfektno govorita angleški jezik se dve uri tedensko družita z otroki. Igrajo se, kuhajo, gredo v trgovino … Njuna komunikacija z otroki poteka v tujem jeziku. Nikakor otroci ne sedijo za mizo in si ne delajo zapiskov v zvezek, saj so premajhni za kaj takšnega. Osnova je sproščeno pogovarjanje. Priznati moram, da se Mija mnogo bolje izraža v angleščini kot slovenščini. Njen besedni zaklad je neverjeten. Njen naglas je popolnoma ameriški. Ne obstaja tema, o kateri ne bi mogla suvereno govoriti v angleškem jeziku. Pisati še ne zna, ampak to bo tudi čez čas osvojila. Osnove španskega jezika pa vsi trije že zelo dobro obvladajo. Ker sedaj nimamo več varuške, ker odhaja na študij v tujino, je to odlična rešitev tudi za varstvo. Seveda bomo z varuško Uršo ostali v stikih. Oktobra gre z nami še jadrat, otroci pa jo bodo obiskali na Češkem. Za dve uri varstva tedensko bosta tako poskrbeli sestri, ki bosta otroke mimogrede še učili tujega jezika.



V šoli si lahko otroci izberejo še dejavnosti, ki jih le-ta ponuja. To so tiste dejavnosti, ki so v sklopu šolskega urnika. Zelo radi imata pevske vaje in tabornike. Mogoče si bosta še kaj izbrali, ampak vse skupaj le do tri dejavnosti. Poljubno si lahko izbereta, karkoli želita. In te dejavnosti lahko vsako leto izbereta drugačne, če si tako želita. Res pa je, da Mija že vsa leta hodi na pevske vaje in k tabornikom. Obiskuje pa tudi neko miselno aktivnost, pri kateri kravžljajo možgančke.
Naš urnik
Učiteljem plavanja, jahanja, angleškega in španskega jezika sem pisala že pred 14 dnevi, zato je naš urnik vseh obvez že 99 odstotkov postavljen do danes. Ja, prav ste prebrali. Imamo urnik, ki je vnaprej določen.
Ponedeljek: ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; ob 7. uri vstaneta hčerki; ob 7.15 vstane sin; ob 7.50: vrtec; ob 8.10: šola; od 8.45 do 10.00 sem na fitnesu; sledi: služba; ob 14. uri otroke v šoli in vrtcu pobere Miha; popoldne: 1 uro Miha ureja hišo, perilo, pospravlja, gre v trgovino; od 14.30 do 15.30: plavanje; od 16.00 do 16. 30: branje in računanje 10 računov; ob 19.00: večerja, priprava oblačil za naslednji dan; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Enkrat mesečno imam jaz popoldne/večer prosto za savno, večerjo …
Torek: ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; ob 7. uri vstaneta hčerki; ob 7.15 vstane sin; ob 7.50: vrtec; ob 8.10: šola; od 8.45 do 10.00 sem na fitnesu; sledi: služba; ob 14. uri učiteljici španskega jezika pobereta otroke v vrtcu in šoli; od 16. do 17. ure: jaz skupaj z otroki urejam hišo, perilo, pospravljam, grem v trgovino; od 17.00 do 17.30 z Gajo in Mijo delam za šolo; ob 19.00: večerja, priprava oblačil za naslednji dan; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Sreda: ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; ob 7. uri vstaneta hčerki; ob 7.15 vstane sin; ob 7.50: vrtec; ob 8.10: šola; od 8.00 do 9.00 sem na fitnesu; sledi: služba; od 12.30 do 14.00 urejam hišo, perilo, pospravljam, grem v trgovino; ob 14. uri jaz poberem otroke v vrtcu in šoli; od 15.00 do 17.00: z Gajo in Mijo delam za šolo; ob 19.00: večerja, priprava oblačil za naslednji dan; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Četrtek: ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; ob 7. uri vstaneta hčerki; ob 7.15 vstane sin; ob 7.50: vrtec; ob 8.10: šola; od 8.45 do 10.00 sem na fitnesu; sledi: služba; ob 14. uri jaz poberem otroke iz vrtca in šole; od 14. 30 do 16.00: jahanje; od 14.00 do 16.00: urejam hišo, perilo, pospravljam, grem v trgovino; od 16.00-16.30: delam za šolo z Gajo in Mijo; od 17. do 22. ure: skrbi za otroke Miha, jaz delam; ob 19.00: večerja, priprava oblačil za naslednji dan; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Petek: ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; ob 7. uri vstaneta hčerki; ob 7.15 vstane sin; ob 7.50: vrtec; ob 8.10: šola; od 8.15 do 9.00 tečem; nato delam od doma; od 9.00 do 11. ure: imam večje čiščenje; ob 14.00 poberem otroke v vrtcu in šoli; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Sobota: med tednom zjutraj skrbim za otroke jaz, v soboto pa Miha; ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; sledi dopoldansko družinsko gibanje; 1 uro vsi skupaj pospravljamo in čistimo; v sklopu šole: taborniki; vsako drugo soboto imava varstvo, najino popoldne ali večer; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 23. uri midva odideva spat
Nedelja: med tednom zjutraj skrbim za otroke jaz, v nedeljo pa Miha; ob 6. uri vstanem; med 6. in 7. uro meditiram, izvajam jogo ali tečem, se uredim, spijem čaj; v nedeljo se ne ukvarjam s športom; od 16.00 do 17.00 delam za šolo z Mijo in Gajo; ob 19.50: pravljica; ob 20.15 ugasnemo luči; ob 22. uri midva odideva spat
Z začetkom šole pridejo tudi izzivi organiziranja vožnje v šolo, z začetkom službe, prevozom do vseh interesnih dejavnostih v popoldanskih urah … Ob ponedeljkih otroke prevzame Miha in jih odpelje na plavanje. V torek jaz delam dlje, ostale dni Miha. Dva dneva tedensko popoldne, in sicer v petek in soboto, ne počnemo nič za šolo, ostale dni predvidoma pol ure. Ob nedeljah pa je treba pripraviti šolsko torbo, ponoviti učno snov, narediti domačo nalogo ipd. Petkrat po pol ure znese dve uri in pol za šolo. Šolske torbe nosijo ob sredah domov. Po 18. uri ne delamo za šolo, ker želiva, da so otroci spočiti. Želiva, da se ob 19. uri začnejo pripravljati za spanje. Večerna rutina, ki vključuje pravljico, nam je zelo pomembna. Zadnja leta jo mlajšima otrokoma bere Mija, ker si to želi, obenem pa ‘oddela’ svoje dnevno branje.
Tako kot ste lahko prebrali v zgornjih vrsticah, jaz vstanem ob 6. uri. Vsa oblačila in ostalo, potrebno za vrtec in šolo (šolsko torbo, dežnik, škornje …) pripravimo en dan prej. Oblačila jih pričakajo v kopalnici, ostalo na hodniku. Prav tako si hčerki že pripravita elastike, lasnice, ki so barvno usklajene z oblačili. Otroke zjutraj zbudi budilka, ker želim, da se na to navadijo. Takrat vseeno jaz pridem k njim v sobe, da se pocartamo in polubčkamo. Vsi so že dovolj stari, da se potem začnejo urejati sami. Pomagam le še pri frizurah in obvezno jim jaz še dodatno ščetkam zobe. Resnično so že zelo samostojni.
Hčerki zajtrkujeta doma, zato Jaša vstane 15 minut kasneje. Večinoma si ga pripravita sami in tudi za sabo pospravita. Stari sta šest in osem let, tako da so na njunem jedilniku preprosti zajtrki: musliji, kosmiči, toast ali jajca. Medtem se tudi jaz uredim do konca, saj po navadi pred tem tečem ali telovadim. Do sedme ure sem vedno nazaj. Vmes še zlagam perilo, pospravim postelje … Po navadi dam vedno v sušilni stroj zadnjo rundo našega perila tik pred spanjem, zato ga moram zjutraj takoj poravnati. Midva z Miho ne zajtrkujeva, postiva se, kar pomeni, da je najin prvi obrok ob 12. ali 14. uri. Nato naslednjih osem ur lahko jeva, nadaljnjih 16 ur pa ne.

Večino dogodkov že v koledarčku za celo leto vnaprej
Avgusta načrtujeva tudi že vse počitnice, praznovanja rojstnih dni, dogodke, dopuste, vse aktivnosti, obisk večjih seminarjev … Nastane pravi koledarček oz. urnik. Seveda sproti še vse skupaj dopolnjujemo. Imamo tedenski, mesečni in letni koledar. Takšno načrtovanje nam je v veliko pomoč. Pravzaprav nenačrtovane in nepričakovane dogodke mogoče na nekakšen čuden način tudi planiram tako, da je vsaj enkrat ali dvakrat tedensko nekaj ur prosto in takrat so možne spontane stvari, žal pa vedno seveda niso možne. Kljub vsem obvezam pa še vedno imava čas zase. Šport je na najinem urniku obvezna stalnica. Enkrat mesečno si vzameva čas za naju. Tako da tudi to vnaprej načrtujeva in se tega drživa.
