Angleščina najbolj uporaben, francoščina najbolj romantičen jezik 

Pravi Matej Sedmak, ustanovitelj jezikovne šole, ki govori kar 18 jezikov in pravi, da je vsak lahko poliglot. Kako? 

Vsako potovanje me napolni s čudovitimi doživetji in ko se polna vtisov vrnem domov, mi je v še posebej veliko zadovoljstvo, če sem se na poti naučila tudi nekaj besed kakega nam, Slovencem, eksotičnega jezika. A kaj je potrebno, da v tebi doslej neznanem jeziku tudi spregovoriš? Temu namenjam današnji zapis.  

Slovenke in Slovenci veljamo za dobre govorce tujih jezikov, saj je kar 92 odstotkov odraslih po podatkih Eurostata iz leta 2016 večjezičnih. Seveda je najbolj razširjena angleščina, sledita nemščina in srbščina/hrvaščina, precej manj je tistih, ki so osvojili italijanski, francoski in španski jezik, kaj šele katerega od bolj eksotičnih ali jezikov, ki veljajo za najtežje osvojljive.

Kateri jezik velja za najtežjega za učenje, če ni tvoj materni?

Na različnih lestvicah najtežjih jezikov se najpogosteje znajdejo japonščina, korejščina, arabščina, finščina in madžarščina, prav na vrhu vseh lestvic, ki sem jih zasledila, pa kraljuje kitajščina (mandarinščina). In prav kitajščine se kot svojega 18-tega jezika prav zdaj loteva Matej Sedmak, popotnik, podjetnik, inovator, lastnik jezikovne šole, človek z izjemno zanimivo življenjsko zgodbo in poliglot, ki navdušuje in navdihuje. 

Doma je iz Postojne, doštudiral je mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, nato pa brez denarja preštopal svet in o tem napisal knjigo. Na Japonskem je srečal dekle, se preselil v Tokio, poročil, svojemu priimku dodal ženinega – Matzunaga, zdaj pa z družino, ženo in hčerkicama, spet živi v Sloveniji. 

Osem jezikov govori tekoče, v še desetih se lahko sporazumeva. Spoznal je vrsto jezikovnih učiteljev in poliglotov in odkril, katere metode so najbolj učinkovite, da se tuj jezik »prelije« vate, ter ustanovil mednarodno jezikovno šolo, ki deluje na več kontinentih in v katerih se slušatelji učijo kar 55 jezikov s pomočjo naravnih govorcev z vsega sveta. 

In Matej Sedmak je trdno prepričan, da je prav vsak lahko poliglot, da ima vsak potencial za tekoče govorjenje več tujih jezikov. Tudi tisti, ki meni, da za jezike ni nadarjen. To je mislil tudi sam zase, dokler mu ni življenje dokazalo nasprotno.

»Ko sem bil star 19 let, sem mislil, da je zame že prepozno, da bi se naučil še kakšnega novega jezika, poleg angleščine in hrvaščine,« pravi Matej. »Potem pa sem se naučil španščine in moja učiteljica mi je rekla, da sem nadarjen za jezike enako kot vsi drugi. Najprej sem bil skeptičen, saj sem poizkusil z več jeziki, pa mi nikakor ni šlo. Pa me je prepričala, da skoraj vsak poliglot pravi, da ni bil nikoli nadarjen za jezike, ampak je z neko metodo prišel do znanja teh jezikov.«

Ker je pri svojem usvajanju tujih jezikov spoznal metodo, ki pritisne na tvoje prave točke, da začnejo jeziki vstopat vate in seveda tudi prihajat iz tebe, kot se sam izrazi, se je odločil, da bo to metodo ponudil čim širšemu krogu ljudi. Tako je ustanovil jezikovno šolo Language Magic Adventures ali kratko LMA, ki danes deluje po vsem svetu, prav tako pa iz držav vsega sveta prihajajo njihovi učitelji, naravni govorci ali jezikovni sopotniki, kot jim pravijo. V tem trenutku ponujajo učenje kar 55 jezikov, skozi njihove programe je doslej šlo že 5000 ljudi, stopnja zadovoljstva pa je več kot 95-odstotna.  

V novem jeziku spregovoriš v štirih tednih

Mene je LMA prepričal, ker smo se zaradi selitve morali novega jezika naučiti v kratkem času, zato je bil 28-dnevni program idealen. Obljubljajo, da si po štirih tednih sposoben neprekinjeno in spontano v tujem jeziku govoriti 10 minut. To se je tudi v mojem primeru zgodilo. Brez predznanja sem v štirih tednih govorila dovolj dobro špansko, da sem se lahko v Salvadorju v njej sporazumevala v najrazličnejših govornih situacijah. 

Kako je to mogoče? V čem je magija metode jezikovne magične avanture?

Matej je prepričan, da se moraš z jezikom obdati, da ga lahko vsrkaš, da moraš preprosto v njem govoriti, z nekom, ki mu je to materni jezik. »Magija je v petih silah, ki delujejo na to, da ustvajaš nek jezik. To ni tehnika, ni metoda, ni nekaj, kar ti delaš, ampak je nekaj, kar se ti v tem procesu zgodi. Vseh pet sil mora delovati, da se to zgodi in sledijo rezultati. Prva je sila človeške povezanosti, interakcije. Za učenje jezika potrebuješ sogovornika, naravnega govorca, ki je tvoj partner v procesu, prijatelj. Druga je sila posnemanja. Če je nekdo s teboj povezan in s teboj komunicira recimo japonsko, ga boš skušal posnemati. Tudi pri nas se med učencem in jezikovnim sopotnikom zgodi posnemanje. Tretja sila je sila vnosa. Ko si zelo povezan z nekom, vnašaš vsebine, ki jih ta človek govori. To se lahko zgodi tudi, ko gledaš film ali bereš knjigo ali poslušaš podkast. Ko ne razumeš vsega, kar slišiš, a želiš razumeti. Če vse razumeš, se sila vnosa ne zgodi. Zgodi se le, ko nekega sporočila ne razumeš in si ga želiš razumeti. Sili vnosa sledi sila izražanja, ko preprosto odpreš usta in govoriš v tem jeziku in se ne ustaviš. Peta je sila zaveze. Pri tem potrebuješ drugega človeka, da se mu zavežeš. Zavežeš se torej, da boš 28 dni na nečem delal in boš na koncu 10 minut v tem jeziku govoril,« razloži Matej Sedmak.

Da se morajo te sile poklopiti, da se zgodi učenje jezika, dokazuje tudi primer Matejeve hčerke. Čeprav ima mamo Japonko in bi marsikdo pričakoval, da bo s staršema iz različnih jezikovnih ozadij bilingualna, je v začetku letošnjega leta pri petih letih znala povedati samo 15 besed po japonsko. »Zdaj, pri šestih letih, potem ko je štiri mesece preživela na Japonskem, kjer je obiskovala tudi japonsko šolo in tam spoznala in se družila s prijatelji, se ji je aktivirala japonščina. Zdaj tekoče govori japonsko,« ponazori Matej. 

Še ena pomembna prednost, ki prispeva k bliskovitemu napredku, je po mojih izkušnjah ta, da učencem ponudijo in z njimi predelajo teme, ki jih zanimajo ali jih bodo v življenju dejansko potrebovali. Če v novem jeziku spoznavaš stvari, ki te zanimajo, ali se pogovarjaš o situacijah, v katerih boš ta jezik dejansko potreboval, sta motivacija in napredek bistveno boljša. 

Tako sva midva z Miho začela z učenjem španskega jezika pred našo selitvijo v El Salvador. Najprej naju je čakalo uvodno srečanje – enourno. Predstavili so nama celoten proces, metode. Ugotavljali so, na kakšnem nivoju znanja sva in kakšen je najin motiv, da so nama lahko popolnoma prilagodili program. Potem je sledila dvotedenska priprava programa. In nato  sva se ‘vrgla v vodo’. Izbrala sva termine srečanj in si naložila vse aplikacije. Prva ura je brezplačen preizkus, nato pa se plačilo  za program lahko izvede tudi v obrokih. Dobila sva jezikovnega vodnika in jezikovnega prijatelja. Pot osvajanja jezika je zelo drugačna, v primerjavi s takšno, ki jo poznava iz srednje šole ali s fakultete. Bolj pristna, bolj življenjska. 

Jezikovna avantura pa se lahko po 28 dneh nadaljuje; v letnem programu ponujajo še več jezikovnih prebojev in aktivno znanje jezika. 

Matej je trdno prepričan, da z učenjem novega jezika tudi v odrasli dobi krepimo miselne sposobnosti in vplivamo na višji inteligenčni kvocient.

Kateri jezik, jezike se je koristno naučiti? 

Matej predlaga, in tak nasvet bi dal tudi svojima hčerkama, učenje in izpopolnjevanje angleščine, saj brez nje ne gre. Zelo uporabni so še nemščina, španščina, italijanščina in do neke mere francoščina. In kateri jezik je najbolj všeč njemu? »Zagotovo je francoščina najbolj romantični jezik. Se ga še učim. Za seboj imam za zdaj šele 20 ur, ampak se z veseljem že vključujem v francoske pogovore.«