Resnične izpovedi

Najina sanjska poroka

Ker je maj čas porok, sem se ravno spomnila na najino. Imela sva poroko, o kakršni sem sanjala kot deklica. To je bil zame eden izmed najlepših dni v življenju, ker je vse teklo gladko in sem bila povsem sproščena, ob tem pa sva bila obdana z nama najdražjimi. Že prej sva za najino sanjsko poroko vse predvidela, odgovornost za detajle pa sva tisti dan prevalila na druge 😊. Usodni DA sva si izrekla 12. 10. 2013 na Brdu pri Kranju v sanjskem ambientu, obarvanem v jesensko mavrico.

Zaroka na dan, ko sva se prvič poljubila

Prvič sva se poljubila 10. maja 2011 in dve leti kasneje sva se na isti dan zaročila. Le pet mesecev kasneje sva se poročila. Poletje sva preživela na morju, jesen pa je bila po najinem mnenju idealna za naslednji korak v najinem skupnem življenju.  

Dva meseca priprav na poroko

Ogledala sva si nekaj lokacij, ker sva verjela, da od tam lahko tudi črpava ideje. Če bi jo izbrala na Primorskem, bi lahko zajadrala bolj v morski stil. Če pa bi se poročila na Krasu ali v hribih, bi bilo spet vse skupaj drugače. Ko sva izbrala lokacijo, nama je ta narekovala rdečo nit. V ožjem izboru lokacije je bil tudi Dvorec Zemono, a sva se na koncu odločila drugače. Oba sva namreč gurmana. Zelo ceniva njihovo ponudbo, ampak v spominu nama je ostalo kar nekaj porok, s katerih sva se domov vrnila lačna. Ko je dogajanje celodnevno ali se prevesi celo v jutro, ko ljudje veliko plešejo, norijo in precej spijejo, potrebujejo tudi krepko hrano. Dvorec Zemono pa ponuja vrhunsko hrano, ki nasiti bolj oči kot trebuhe. In zelo težko bi v bližini našla prenočitev za 130 ljudi.

Na koncu sva izbrala Brdo pri Kranju, in sicer zaradi čudovite narave, ki je odlično izhodišče za jesensko poročno fotografiranje. Tam je tudi hotel. Na poročni dan nisva želela skrbeti o tem, kako se bodo svatje vinjeni vozili domov na različne konce Slovenije, predvsem pa v tujino, saj je  bilo veliko tujcev. Želela sva, da imajo možnost prenočitve čim bližje dogajanju.

Priprav za poroko sva se lotila tako, kot se lotiva vsega – tudi iskanja lokacije za hišo, posla, potovalne destinacije … Najprej sva se na kratkem ”brainstormingu” vprašala, česa si absolutno ne želiva. Vsak posebej je zapisal na list in potem sva se zedinila pri točkah, česa ne bi hotela. Potem sva nadgradila s tem, kaj si srčno želiva. Ko sva našla skupno rdečo nit, sva še malo razdelala.

Naredila sva si skupen Dropbox, kamor sva shranjevala vse podatke, fotografije in ideje, ki sva jih našla. Skupaj sva premišljevala nekaj dni. Na Brdu so nama predstavili Petro, vodjo poročnih obredov. Bila je izjemna, z njo sva se lahko vse dogovorila. Priprave na najino sanjsko poroko so tako potekale slaba dva meseca, in sicer v zelo počasnem tempu. Vse skupaj sem organizirala sama, nihče nama ni pomagal. Miha je sodeloval le pri ključnih točkah, ko sva se pogovorila, kaj in kako sva si zamislila za ta dan. Bila sva pravzaprav enotnega mnenja, zaradi tega ni izbruhnil niti en prepir.

Za priči sva izbrala Mihovega prijatelja in mojo prijateljico. Zanju sva se odločila povsem spontano. To sta bili v tistem obdobju osebi, ki sta nama bili zelo dragi. Z njima sva se veliko družila in bili sta zaupanja vredni. Priči sta nama stali ob strani na poročni dan, prej in potem ju nisva obremenjevala. 

Izposojena poročna obleka

Natančno sem si zamislila, kakšno poročno obleko si želim. Že eno leto prej sem jo videla na neki fotografiji, zato sem iskala podoben stil. Sešiti si je nisem dala, saj sem skušala ostati varčna. Pri 130 ljudeh z dobro hrano, veliko pijače in odlično glasbeno skupino ni ostalo razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih zapravljala za obleko. Prav tako nisem vedela, kam naj jo potem spravim. Preprosto sem si jo izposodila.

Mihovo obleko je bilo prav enostavno izbrati, saj je zelo postaven in mu vse zelo lepo pristoji. Za to priložnost si je umislil popolnoma nov ”outfit” in bil je naravnost ”vau”.   Izbrala sva si preprosta, a lepa prstana iz belega zlata, ki naju bosta spremljala vse življenje.

Dekliščina in fantovščina v Beogradu

Seveda nisva želela izpustiti dekliščine in fantovščine. Priredila sva ju tam, kjer sva se spoznala. Prvotno sva se tam želela tudi poročiti. V Beogradu, kjer je najina ljubezen vzklila in kamor se še vedno zelo rada vračava. Zato sva svoje prijatelje in prijateljice za tri dni odpeljala v Beograd, kjer smo se zelo zabavali. Najprej smo bili ločeno − dekleta posebej, fantje posebej. Pozno ponoči pa smo se srečali in nato še skupaj žurirali do jutranjih ur. Bilo je nepozabno …

Moderna poroka s tradicionalnim priokusom

Pred poroko sva obiskovala plesni tečaj. Jaz sem včasih bila plesalka, Miha pa ne, zato sva se morala pri tem uskladiti. Prvi poročni ples sva odplesala s kombinacijo različnih stilov.

Držala sva se tega, da ženin ne sme videti neveste pred poroko. In nikakor ne v poročni obleki! Tako sva predporočno noč preživela vsak na svojem koncu. Miha je bil doma, jaz pa v hotelu na Brdu skupaj z mamo. Imela sva moderno poroko s priokusom tradicije. Vključila sva pomembne obrede, kot sta denimo metanje podvezice in šopka.  

Najin poročni dan

Poročni dan se je odvijal povsem po najinih načrtih, nič ga ni pokvarilo. Želela sva, da bi vseh 130 gostov rajalo do šestih zjutraj in večina jih je ostala celo do sedmih. Ker sva se zaročila v Beogradu v najinem najljubšem lokalu Frida, medtem ko je igrala skupina Denis i Obule, sva si to skupino želela tudi na poroki. In prišli so, vse iz Beograda, k nama na Brdo. Priredijo namreč fantastičen žur, ki ga ne bova nikoli pozabila.

Imela sva veliko, belo, večnadstropno torto z različnimi okusi. Bila je pripravljena v stilu rdeče niti dogodka. Vse je bilo v enakih barvah. Za osupljivo okrasitev so poskrbeli izvajalci na Brdu. Najbolj se spomnim trenutka, ko sem stopila pred vse, ko so me prvič vsi videli. Takrat sem imela solzne oči. Drugi trenutek, ki se mi je močno zapisal v spomin, je tisti, ko sem zaslišala usodni DA. Nikoli ne bom pozabila Mihovega govora, saj mi je izrekel zelo veliko lepih besed. In me tudi obsipal z darili, najinimi malimi skrivnostmi. Bila sem zelo presenečena.

Praznovanje obletnic

Želiva si, da bi ob 10. obletnici najine sanjske poroke uresničila še željo, da se poročiva tudi cerkveno 😊.  

Obletnice vedno praznujeva, tudi obdarujeva se in si vzameva čas zase. Vsaj za večerjo. Včasih pa pobegneva za dan ali dva stran od otrok in se razvajava.

Po poroki se nisva spremenila. Če pa sva iskrena, se je spremenila dinamika življenja. Ustanovila sva podjetje in pridružili so se nama otroci. Še vedno pa ostaja tisto najpoglavitnejše. Lepilo, ki je močnejše od česarkoli. Ljubezen! Kam pa sva odpotovala na poročno potovanje? Preberite si zapis o najinem poročnem potovanju na Havaje.

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.