Resnične izpovedi

Kuba: destinacija, ki te navduši z znamenitostmi, a pretrese z bedo, v kateri živijo domačini

Na Kubo sem se vrnila po 26 letih kot zrelejša popotnica, a žalostno sem ugotovila, da se ni veliko spremenilo, razen na slabše. Havana, ki je bila v mojih spominih kot živahno mesto, je zdaj v slabšem stanju, ceste so obupne, infrastruktura razpadajoča, čistoča je nazadovala in internetna povezava je tako omejena, da delo na daljavo ni mogoče. Kljub temu pa je Kuba še vedno prežeta z bogato zgodovino, kulturo in naravnimi lepotami, kot so bleščeče plaže, zapuščene plantaže in skrivnostne jame. Turisti lahko uživajo v obisku znamenitosti, kot je stara Havana, sprehod po obmorskem sprehajališču Malecon, ogled nacionalnega muzeja revolucije ter raziskovanje kavarn in sladkornih nasadov na podeželju. Tudi kubanska kuhinja, čeprav nisem imela priložnosti poskusiti veliko, je del doživetja. Stroški bivanja na Kubi so relativno nizki, vendar je gotovina nujna, saj večina elektronskih plačilnih sredstev ne deluje. Kljub vsemu sem se odločila, da ne bi mogla živeti na Kubi zaradi revščine, politične situacije in omejenih možnosti. Ljudje, ki sem jih srečala, so vsi izražali željo po odhodu iz države, saj se počutijo zatirane in omejene v svojih možnostih.

Na Kubi sem bila 26 let nazaj kot zelo mlado dekle. To je bilo eno izmed prvih mojih eksotičnih potovanj, ki mi je ostalo v zelo lepem spominu.

Kuba je od Cancuna oddaljena manj kot 1.000 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko šla tja tudi z avtomobilom, ampak vmes je morje. Nizkocenovni leti so resnično ugodni in je bila to odlična priložnost, da vidiva Kubo. Kuba se nahaja v Karibskem morju, jugovzhodno od zaliva Mehika in polotoka Jukatana ter severno od Karibskega otočja. To je otoška država, sestavljena iz glavnega otoka Kube, otoka Juventud ter več manjših obalnih otokov. Geografsko leži v bližini jugovzhodne obale ZDA ter severovzhodne obale Hondurasa in Nikaragve.

Otroci so ostali doma v najbolj varnih rokah, ker se imajo z Uršo super. Niso bile počitnice, ampak so obiskovali šolo, kar je bilo za Uršo lažje. Zjutraj jih je odpeljala v šolo, potem je bila do 14. ure prosta in je imela čas za svoje delo in šolo prek spleta, pa tudi za počitek in uživanje. Potovanje je trajalo malo manj kot en teden. 

Vremenske razmere na Kubi

Kuba ima dva letna časa tako kot vsi kraji tukaj. Poletno in deževno obdobje. Zimo in suho obdobje. Zanimivo, kaj ne? 🙂 Tako je kot v Salvadorju. Od septembra do januarja, malo februarja je deževno, višje so temperature. Zdaj je zima in je bolj sušno obdobje, prav tako malo manj vroče. 

Se je kaj spremenilo od prejšnjega obiska?

Havana je bila v boljšem stanju. Veliko več turistov je bilo opaziti. Res pa je, da sem bila takrat stara 17 let in nisem dojemala revščine in vsega ostalega tako odprto kot sedaj. Zdaj sem zrelejša, bolj dovzetna za opazovanje in imam več popotniških izkušenj. Morda sem se tudi ‘polenila’ in mi spanje med ščurki in v obupnih razmerah ne diši preveč. No, sedaj si tudi lahko privoščim spanje v solidnejših nastanitvah kot takrat s študentskimi finančnimi sredstvi. Takrat mi je Kuba morda vliva malce strahu, hrana mi je bila težje dostopna, bencina ni bilo. Žalostno pa je, kako je Kuba končala. Kuba je namreč biser, okrog in okrog so rajske plaže, ki so lepše kot v Mehiki. Tu si lahko resnično veliko ogledaš znamenitosti, kavnih in sladkornih nasadov, pridelavo cigar, ruma. Temperametna glasba te zelo pritegne. Tu so doma sproščeni in veseli ljudje. Zelo lepa so barvita kolonialna mesteca. Ne moreš verjeti, kaj so davno v preteklosti zgradili španski kolonialisti. Žal pa danes vse to propada … Lepe spomine sem si ustvarila tako takrat kot sedaj, vendar  … revščina … oh …

V primerjavi z mojim obiskom pred leti so bile takrat ceste definitivno boljše. Ceste so obupne. Cela Bocvana, Namibija in Zimbabve imajo boljše ceste. Povsod visijo električni kabli. Ceste so neosvetljene, po njih se sprehajajo potepuški psi, otroci, odrasli, krave, potiskajo razne vozičke, vozove, konjske vprege tudi vidiš. Res je popolna tema, tako da pravzaprav ničesar ne vidiš. Skoraj noben avtomobil nima luči. Kolesarji in vozovi so pa tako ali tako neosvetljeni. Zvečer toplo odsvetujem kakršnokoli vožnjo. Luknje na cestah so ogromne, tako da lahko poškoduješ podvozje, počiš pnevmatiko … Dobesedno 10-15/h moraš voziti, da pnevmatike preživijo. V avtomobilu imaš eno rezervno pnevmatiko in ko ti ta spusti, nimaš rešitve. Tako ali tako ni elektrike, da bi ti jo napihnili ponovno. 

Znamenitosti vredne ogleda

Turisti na Kubi lahko obiščejo številne znamenitosti, vključno z zgodovinskimi območji, kot je stara Havana s svojimi čudovitimi kolonialnimi stavbami in trgi. Poleg tega lahko turisti uživajo v naravnih lepotah, kot so bleščeče plaže, kot je Varadero, ter raziskujejo zapuščene plantaže sladkornega trsa in kavarne na podeželju. Aktivnosti na prostem so prav tako priljubljene, kot so potapljanje ob koralnih grebenih, vožnja s čolnom po reki, pohodništvo v gorah Sierra Maestra ali obisk naravnih parkov, kot je Vinjales s svojimi skrivnostnimi kalkitskimi hribi. Kultura in glasba sta bistveni del turistične izkušnje na Kubi. Obiskovalci lahko uživajo v tradicionalni kubanski glasbi, kot je salsa, ter si ogledajo plesne predstave in žive koncerte v lokalnih klubih in restavracijah. Poleg tega je obisk revolucionarnih znamenitosti, kot je muzej revolucije v Havani, priložnost za spoznavanje zgodovine Kube in njenega boja za neodvisnost ter socialno pravičnost.

Zgodovina Havane sega že več stoletij nazaj in La Habana Vieja (Stara Havana) je glavno središče ogledov. Ta območje je precej majhno in enostavno prehodno. Parque Central leži na Paseo Marti, ki deluje kot razdelilna cesta med staro in novo Havano. Med sprehodom skozi staro Havano poskusite ceniti tudi manjše zanimivosti. Opazili boste moške, ki sedijo na stopnicah in igrajo karte, perilo, ki plapola na vetru s balkonov in ulične vozičke, kjer prodajajo lokalne časopise. 

Morda najbolj ikonično je obmorsko sprehajališče Malecon. Ponuja osupljivo vožnjo in živahno izkušnjo čez dan. Opazili boste prebivalce Havane, ki ribarijo, poslušajo glasbo ali preprosto uživajo na prostem. Vau so starinski avtomobili, ki so predelani v kabriolete. 🙂

Ostanek kolonialne dediščine je nočna ceremonija streljanja iz topa v Fortu San Carlos. Ob 21. uri na obnovljenih ruševinah poteka prirejena predstava. Tam so prodajalci ulične hrane, trgovine s spominki in stojnice za pijačo. 

Vreden je ogled nacionalnega muzeja, Muzeja revolucije na Kubi. Muzej zajema kubansko zgodovino od leta 1959 do danes. 

Na Trgu revolucije je nacionalni spomenik Fidelove revolucije leta 1959. Glavni spomenik na trgu je posvečen Joseju Martiju, vendar boste opazili tudi reliefe Cheja Guevare in Camila Cienfuegosa, obeh junakov kubanske revolucije. 

Obisk Hotela Nacional je ‘must’. Ta hotel je znan po tem, da gosti številne državnike in zvezdnike z vsega sveta, in zdaj je eden izmed najbolj prestižnih hotelov na otoku. 

20 minut zahodno od središča Havane se nahaja Fusterlandia, fascinantna umetniška skupnost, ki je popolnoma drugačna. Je iznajdljivo delo kubanskega umetnika Joseja Fusterja. Preselil se je v sosesko Jaimanitas v 70. letih prejšnjega stoletja in je svojo hišo spremenil v barvito mozaikovo mojstrovino. Ko je dokončal svoj dom, je začel spraševati sosede, ali bi lahko okrasil njihove domove. Nekateri so se strinjali in njegovo mozaik se je razširil na celotno sosesko. Fusterjevo delo je pomagalo razviti to nekoč revno sosesko v cvetoč kolektiv umetnikov. Kubanski umetniki iz vse države prihajajo sem po navdih. 

Vedado in Miramar sta najbolj priljubljena kotička za večerno zabavo, vendar so možnosti na voljo v večini glavnih sosesk. Salsa in jazz sta pogosta, vendar obstaja veliko bolj modernih krajev, kjer imajo DJ-je in sodobno glasbo. 

Če si zaželite odmora od vrveža Havane, vam priporočam izlet v Pinar del Río in Vinjales, eno najzelenjših ter najbolj sproščujočih področij na Kubi. Doline s svojimi ploščatimi vrhovi  in palmami v ozadju, dajejo kraju skoraj nadnaraven, mističen občutek. Dolino lahko raziskujete na konju, s kolesom ali preprosto peš.

Vinjales je bil razglašen za UNESCO-vo svetovno dediščino novembra 1999 zaradi svoje edinstvene krasote krajine, avtohtone arhitekture s slamo kritih hiš in tradicionalne obrti ter glasbe. Pred naselitvijo Evropejcev je bil Vinjales naseljen s številnim prebivalstvom ljudstva Taino, mnogi od njih so bili kasneje zasužnjeni za delo v tobačni industriji regije. Mesto je očarljivo, varno in zelo majhno. Lahko se enostavno gibate peš ponoči in podnevi.

Obiščite plantažo tobaka Alejandro Robaina, najbolj znano in prestižno na Kubi, kjer že od leta 1845 gojijo kakovosten tobak. 

Če imate čas, obiščite še Jardín Botánico de Viñales, nekoč zasebni vrt s dišečimi potmi, polnimi eksotičnih rastlin, orhidej, oranžnih lilij in kakšnih puranov, ki se sprehajajo po okolici.

Raziščite največji jamski sistem na Kubi v Gran Caverna de Santo Tomas, ogromno jamo, ki se razteza preko osem nivojev. Dveurni podzemni pohod vas bo popeljal mimo kristalnih bazenov, oblakov netopirjev, neverjetnih kamnitih formacij in, za dober vtis, replike staroselske indijanske freske.

Mural de la Prehistoria je nekoliko sporen – ljudje ga bodisi obožujejo bodisi sovražijo. 120-metrski slikarski posnetek na skali je bil zasnovan s strani slikarja Leovigilda Gonzaleza Morilla leta 1961 in je trajalo štiri leta, da je bil končan. Nekateri pravijo, da izgleda kričeče in nenaravno, drugi pa ga obožujejo, ker se zliva s pokrajino in topografijo doline. 

Onkraj Vinjalesa, v širši regiji Pinar del Río, je Soroa, del območja Sierra del Rosario, s svojo pisano vegetacijo, visokimi drevesi in orhidejami. To je čudovit kraj za raziskovanje s kolesom ali z nekaj zmernimi pohodi.

Las Terrazas – 20 minut od Soroa – je prijetna ekološka vas z razglednimi pohodi, kolesarskimi izleti in jahanjem ob reki San Juan.

Če potrebujete nekaj uživanja na plaži, je Cayo Jutías manj kot uro vožnje od Vinjalesa s 3 km čisto bele plaže, oblito s skoraj turkizno vodo.

Bolj obiskan, vendar lepši, je Cayo Levisa, bolj razvito mesto, ki ga je prvič “odkril” Hemingway in je široko priznano za najboljšo plažo v Pinar del Río.

Rajski zaselek Maria La Gorda je vodilni center za potapljanje na zahodni Kubi. V toplih kristalno čistih vodah je doma kar 50 različnih potapljaških točk, potapljaški center pa vas bo opremil z vsem potrebnim.

Opazovalci ptic bodite pozorni – Vinjales in Soroa sta odlična kraja za opazovanje nekaterih čudovitih ptic. Na voljo so vodeni izleti za opazovanje ptic. Vinjaleska dolina s svojimi strmimi in z gozdom poraščenimi gorami je najbolj priljubljena destinacija na Kubi za plezanje. Plezalno opremo si lahko sposodite v mestu.

Cayo Santa Maria je čudovit otoček, ki se nahaja na severnem območju kubanskega arhipelaga Jardines del Rey. Ta majhen rajski otok se nahaja v Atlantskem oceanu in je del skupine otokov, znanih po svojih belih peščenih plažah, kristalno čistih vodah ter bujnem tropskem okolju. Glavna privlačnost Cayo Santa Maria so njegove plaže, ki veljajo za nekatere najlepše na Kubi. Obkrožene s palmami in belim peskom ustvarjajo slikovite prizore in nudijo popolno okolje za sprostitev in uživanje. Otok ponuja številne aktivnosti na prostem, kot so snorklanje, potapljanje, ribolov, vožnja s kajaki, deskanje na vodi in še več. Poleg plaž Cayo Santa Maria ponuja tudi nekaj naravnih lepot, kot so slane lagune, območja, ki so dom številnim pticam in drugim živalskim vrstam. 

Otok je znan po svojih luksuznih all inclusive resortih, ki ponujajo razkošno nastanitev, raznovrstno kulinariko, zabavne aktivnosti in storitve na najvišji ravni. Do otoka se lahko dostopa prek ceste, imenovane “Causway” (nasip), ki ga povezuje z glavnim otokom Kube. Obstaja tudi letališče, ki omogoča direktno povezavo s številnimi mednarodnimi destinacijami. Čeprav je glavna privlačnost otoka naravna lepota, lahko obiskovalci tudi raziskujejo kubansko kulturo in zgodovino z obiskom bližnjih mest, kot sta Santa Clara in Remedios, ter spoznavanjem lokalnega prebivalstva.

Čistoča je na Kubi nazadovala, ker od takrat, ko sem bila jaz, v to panogo niso vlagali ničesar. V 26 letih je čas naredil svoje. Ulice in zgradbe so načete. Vidi se, da ni bilo razvoja … 

Delo na daljavo med potovanjem na Kubi nemogoče …

Na Kubi digitalni nomad definitivno ne moreš biti. Internetna povezava redko kje deluje. In če deluje, lahko samo na hitro pregledaš družbena omrežja. Ni možnosti objav, ne moreš pošiljati fotografij, dokumentov. Skratka ne deluje WIFI, povezava pa če je, je zelo počasna. Tudi električni izpadi so tolikokrat dnevno, da ti bi to paralo živce, če bi moral nekaj delati prek spleta. Če bi se moral z nekom srečati na Zoomu, bi bila to misija nemogoče. Samo v najboljših hotelih je internetna povezava. Vse objave, tekste, elektronsko pošto sem si pripravila vnaprej in ko je bila internetna povezava, sem vse poslala oz. objavila. Pravzaprav sem iskala nastanitve, kjer je to bilo mogoče. Preden sem rezervirala nastanitev, sem internetno povezavo preizkusila. 

Stroški bivanja na Kubi

Kuba je izredno poceni. Povratna letalska karta me je stala malo več kot 200 dolarjev do Cancuna. Če bi letela iz Salvadorja, bi stala okrog 250 dolarjev, iz Evrope pa okrog 700, 800 dolarjev, če jih rezerviraš veliko časa prej. Nastanitev stane od 15-25 dolarjev na noč, z zajtrkom. V all inclusive (vključeni vsi obroki, pijača, tudi alkoholna) resortu pa bi stala nočitev 50 dolarjev za eno osebo. Prigrizki, kosila, pijača čez dan v restavracijah, vstopninne … za vse to odšteješ drobiž. Stane manj kot 1, 2 ali 3 evre. Skoraj nikjer ne moreš plačevati z bančno kartico, razen gorivo pa moraš kupiti z njo. Za vse ostalo potrebuješ evre ali dolarje.  

Če primerjam življenje na Kubi s stroški v drugih državah, ki sem jih obiskala, kot sem dejala, je Kuba izjemno poceni destinacija. Zelo malo je še takšnih destinacij. Definitivno moraš imeti s sabo gotovino – ameriške dolarje, ki jih na cesti zamenjaš za kubanske pesose (1 dolar je 300 kubanskih pesosov). Na banki dobiš samo 125 kubanskih pesosov za 1 dolar, kar je izguba 70 % vrednosti denarja. Zato še enkrat poudarjam: s sabo moraš imeti gotovino. 

Ponudb za namestitev, spanje je dovolj. Airnbnb deluje, Booking pa ne. Vse, kar je tipično amriško, je blokirano. Tudi PayPal in ostali spletni nakupi ne delujejo, razen če si vnaprej namestiš VPN (virtual private network), mehanizem, s katerim prikažeš, da si na drugi lokaciji. Prek VPN-ja lahko potem upravljaš s PayPalom in ostalim. V bistvu moraš skriti, da si na Kubi, ponaredi svojo lokacijo. 🙂 Zanesljive nastanitve so navedene v Lonely Planetu. Prav tako ti domačini na cesti ves čas nudijo, da prespiš v delu njihovega doma, kar je tudi v redu možnost. 

Na Kubo se ne odpraviš po nakupih. Kupiš lahko le kakšen liter ruma ali kakšno cigaro za darilo. Morda kakšen magnetek, drugih stvari ni. Še to, kar rabiš, ne moreš kupiti, kaj šele, da bi si zamislil kakšna darila. 

Hrana in pijača na Kubi

Kubanska kuhinja je prav tako del doživetja, saj turisti lahko poskusijo tipične jedi, kot so ropa vieja in cubano sandwich, ter se udeležijo kulinaričnih izkušenj, kot so kuharski tečaji in degustacije. Jaz sem na Kubi jedla bolj fast food. Na poti res ni bilo možnosti, v večjih mestih pa sem poiskala eno do dve lokaciji, kjer so lokali, gostilne za turiste, v katerih je ponudba dobra. 

Vode nisva mogla dobiti, jo je zmanjkalo. Na voljo sem imela le gazirano vodo in sokove. In velikoooo ruma je bilo na voljo. 🙂 Caipirinha, pina colada in mohito so tipične pijače tu. Naravno stisnjeni sokovi, hugoti, so v ponudbi. Dejansko nisem poskusila ničesar novega …  

Politična situacija na Kubi

Politična situacija na Kubi je žalostna. Komunizem jih ni pripeljal daleč. Nekako so distancirani od celega sveta, ker sami nimajo dovolj virov. Kar 75 % hrane uvažajo. Nimajo infrastukture za proizvajanje hrane, čeprav so naravni pogoji dobri. Nimajo namakalnih sistemov. Situacija je izjemno slaba. 

Pred komunistično revolucijo je bila Kuba ena izmed najbolj gospodarsko razvitih držav sveta. Havana je bila dinamično in bleščeče mesto, znano kot raj na Zemlji. Gospodarstvo je temeljilo predvsem na prodaji sladkorja v ZDA. Kuba je imela visoko stopnjo pismenosti, razvito zdravstveno oskrbo in srednji razred.

V času pred revolucijo je bilo gospodarstvo zelo uspešno, vendar so bile opazne tudi neenakosti med mesti in podeželjem. Kljub uspehu je bila Kuba predmet neenakosti in socialnih razlik.

Po revoluciji pa se je stanje na Kubi dramatično spremenilo. Danes je Kuba sinonim za lakoto, revščino in zatiranje. Revščina se je povečevala, medtem ko se je po svetu zmanjševala. Minimalna plača je nizka, kar mnogim družinam ne omogoča dostojnega preživetja. Ljudje se soočajo z lakoto, kar še poslabšuje zdravstvena kriza, ki je mnoge pustila brez dela. Kuba je tako postala primer paradoksa – nekdaj uspešna in napredna država, ki se je spremenila v simbol siromaštva in zatiranja.

Bi lahko živela tukaj?

Šla sem med ljudi, veliko sem se pogovarjala z njimi. Zelo veliko sem tudi posnela, vendar ne želijo, da objavim. Vsi si želijo oditi iz Kube. Združevanje v skupinah nad 20 ljudi je prepovedano. Če to kršiš, lahko dobiš dolgoletno zaporno kazen. Ne upajo se upreti. Orožja nimajo, je strogo prepovedano, nimajo poguma, da se bi združili in uprli sistemu. Vsi upajo, da bodo lahko pobegnili iz države. V Nikaragvi se je odprla možnost za Kubance. Od tam, ko zaslužijo dovolj, upajo, da bodo lahko odšli proti Mehiki, Ameriki … Tisti, ki imajo družinske člane, ki so migrirali v Ameriko ali kam drugam, so srečni, ker jim pošiljajo nekaj denarja. Tisti, ki pa nimajo nikogar takšnega, pa živijo v revščini. 

Četudi bi dobila najbolje plačano službo tukaj, ne bi nikoli odšla živeti na Kubo. Nikoli ne bi sem odpeljala otrok, da bi tu živeli. Tukaj bi bilo vsakodnevno življenje obupno. Ne najdeš zobne paste, prav vse bi nam morali pošiljati. Obenem so težave s carino, vse pregledujejo. Tukaj resnično ne bi živela. Raje bi živela kjekoli v Afriki, tukaj pa ne. Čeprav je izredno lepa … Življenja na Kubi si ne predstavljam. Govorijo, da obstaja črni trg, na katerem lahko marsikaj kupiš, ampak tega ne poznam, zato mi je življenje tu toliko bolj strašljivo. Na počitnice bi seveda šla, na severne otoke, ki so lepi, rajski, neobljudeni, brez gneče. Tu je čista voda … Res je krasno. Ni industrije … Res je čisto.

Komu bi priporočala obisk Kube? 

Obisk Kube bi priporočala vsakomur, ki zna v debel celofan zaviti svoje srce, da ga ta revščina ne ‘ubije’. Priporočala bi obisk Kube tistim, ki si želijo doživeti to in se iz tega naučiti ceniti to, kar imajo, da zrastejo. Priporočala bi jo tistim, ki so pripravljeni deliti, vzeti s sabo nekaj evrov v drobižu in pomagati ljudem, razdeliti svoja oblačila, nesti s sabo rezervni kovček poln raznih pripomočkov in jih razdeliti med ljudi, tako kot sva storila midva. Svetovala bi, da po Kubi potujejo odrasle osebe, ki nimajo majhnih otrok, in jo želijo videti. Potovanje ne bo enostavno in najbolj udobno, ampak ne bo se jim zgodilo nič hudega. Potovanje z majhnimi otroki je tvegano, saj lahko ostaneš brez pnevmatike in ne moreš do hrane, vode. Tu je vroče in ko ni sence, je kar izziv. 

Dvomim, da je tu prisoten kriminal. Nisem dobila takšnega občutka. Pravzaprav te poskušajo ogoljufati, ampak zato ker resnično ničesar nimajo, ker je to njihov edini izhod. Ne bodo pa ti dali noža na vrat ali naredili kaj na silo. Nimam takšnega občutka … Glede na ta vidik je država varna. Ni nevarnih živali, ni nevarnih bolezni. 

Če želiš obiskati turistični del: Varadero ali severne otoke, recimo, če greš z letališča naravnost tja, je Kuba primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Ta del je rajski tudi za poročno potovanje. Potovanje po njej pa je naporno zaradi slabe infrastrukture, redkih možnosti hrane, vode. Tudi dostop do zdravnika je omejen. Sploh ne vem, kje bi ga našli. Tako, da je s tega vidika veliko tvegano potovati na Kubo, ampak z obiskom te države zrasteš kot človek, ki se zaveda, kako zelo nič ni v naši zaslugi, da nam gre, kot nam gre, ker je odvisno samo od tega, kje je mama zvalila svoja jačka. In če bi jih zvalila na Kubi, bi bili mi vsi enaki njim. Ne moremo se tolči po prsih, da smo več vredni ali da nam gre boljše, ker te v bistvu samo lokacija rojstva tako zaznamuje, ti postavi tako močne temelje za prihodnost, da so na Kubi resnično majavi, v Evropi pa zelo trdni in visoki. Kuba ti razširi obzorja, zelo se zamisliš nad človeško civilizacijo, ali smo od časa prazgodovine kaj napredovali, ker tam ljudje še vedno živijo v živalskem vrtu, mi turisti pa hodimo na oglede. Tukaj sem tudi jaz imela pomisleke, počutila sem se krivo, ‘umazano’, da pripadam človeški vrsti, ki ne zmore prekiniti te bede in jim omogočiti lepše življenje. Res trpijo in hudo ti jih je gledati, ampak vseeno so manj depresivni kot marsikdo v razviti Evropi, ker si poskušajo iz tega narediti najlepši vsakdan, kot si ga sploh lahko naredijo. So nasmejani, veseli, dokler ne začneš z njimi debatiratio težkih temah. Takrat jim privrejo solze v očeh …

Potovanje na Kubo je bilo polno nepozabnih doživetij, a hkrati je tudi razkrilo mnoge izzive, s katerimi se sooča ta otoška država. Kljub prelepim plažam, bogati zgodovini in prijaznim ljudem je Kuba vseeno zaznamovana s političnimi, gospodarskimi in družbenimi težavami. Revščina, omejen dostop do osnovnih dobrin in pomanjkanje svobode so le nekateri od izzivov, s katerimi se Kubanci vsakodnevno spopadajo. Obiskovalcem je kljub temu na voljo pestra paleta znamenitosti. Vendar pa je pomembno, da se obiskovalci zavedajo izzivov, s katerimi se Kubanci soočajo, ter spoštujejo njihovo kulturo, zgodovino in življenjski slog.

*Za 2many4granny pripravila Nikolina Koljanin.