
Idrijska Bela: kopališče Lajšt
Ko je bila Gaja stara tri mesece, smo izkoristili sončno soboto in se odpravili do sotočja Idrijce in potoka Belca. Na kopališču Lajšt, kjer je voda čista, smo preživeli sproščujoč dan brez gneče.
Atrakcije Naravno kopališče Lajšt leži na sotočju Idrijce in Belce. Kopališče je privlačno že mnogo let tako za domačine kot obiskovalce iz drugih krajev Slovenije. Primerno je tudi za družine, ker je veliko naravne sence. V največji vročini se lahko ohladimo v osvežujoči vodi, ki je kristalno čista. Sposodimo si lahko splav in se vozimo po reki gor in dol. Otroci se lahko igrajo z mivko, zato sta poleg kopalk obvezna oprema tudi kanglica in lopatka. Dan lahko preživimo zabavno ob igranju odbojke, košarke, namiznega tenisa … Lajšt nam je lahko izhodiščna točka za kolesarjenje ali sprehod. V neokrnjeni naravi lahko opazujemo številne soteske, slapove, tolmune, postrvi, različne kamnine in rastlinje … Dovolj prostoren travnik nudi možnost za piknike. Sprehodimo se lahko tudi do prve gozdne železnice v Evropi, idrijskega laufa.

Naši vtisi
S trimesečno Gajo sva se julija odpravila na kopališče Lajšt. Ker se je Gaja zgodaj zbudila, smo bili tam že dopoldan, ko ni bilo gneče. Kot novopečena družinica smo uživali v sproščujočem in mirnem okolju. Veliko smo plavali, no, Gaja je ”čofotala”, čeprav je bila voda malce mrzla. Zraven je tudi gostilna, tako da si je očka privoščil tradicionalne žlikrofe z mesom in solato, jaz pa z gobicami.

Dodatna ideja za izlet
Po kopanju lahko obiščemo tudi rudnik živega srebra, ki se nahaja v Idriji. Ponujajo nepozabno doživetje za vso družino, in sicer lov na Permandlčkov zaklad. V eni uri in pol na 1200 metrov dolgi poti skupaj z otroki spoznavamo različne rudarske poklice in odkrijemo jamski zaklad.

Obujanje spominov
Ker sva bila bila navdušena nad kulinarično idrijsko specialiteto, jo včasih postrežemo tudi doma. Idrijske žlikrofe Miha pripravlja po receptu, ki je zapisan v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 52/2002 z dne 14. 6. 2002.

Sestavine (150 idrijskih žlikrofov)
Testo
30 dag moke
1 jajce
1 čajna žlička olja
voda ali mleko po potrebi, da testo nastane mehko
Nadev
50 dag krompirja
5 dag prekajene slanine ali zaseke
5 dag čebule
drobnjak
majaron
poper
sol

Priprava
Iz moke, jajca in vode ali mleka se zamesi testo, ki je mehkejše kot testo za rezance. Testo se gnete tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijemlje rok in deske. Če se testo prereže, mora biti gosto in brez luknjic. Nato se oblikuje hlebček in se pokrije, da se ne izsuši, in pusti počivati najmanj pol ure. Tako pripravljeno testo se na tanko razvalja.
Nadev za idrijske žlikrofe se pripravi iz kuhanega krompirja, ki se še topel pretlači. Pretlačenemu krompirju se doda sol in maščobo (ocvirki, zaseka, pražena slanina). Nato se primeša pražena čebula in začimbe (majaron, drobnjak, poper, sol). Vse sestavine se dobro premešajo in hitro ugnetejo tako, da se dobi voljno zmes. Nadev ne sme biti drobljiv, zato se mu po potrebi dodaja maščobo. Iz nadeva se napravijo enakomerne, za lešnik velike kroglice, ki se jih polaga na testo.
Na razvaljano testo polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Nato se testo med kroglicami prereže po dolgem in počez. Testo se vzviha in med kroglicami stisne, da se sprime in se dobijo ušesca. Zgoraj, v vsakega, se vtisne vdolbinica, tako da se testo ne pretrga. Tako dobijo idrijski žlikrofi značilno obliko klobuka. Mere tipičnega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolžino in 2 cm v višino (višina se meri na sredini idrijskega žlikrofa, na robovih pa so malo višji).
Idrijski žlikrofi se stresejo v vrelo slano vodo, pomešajo in pokrijejo. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzame se jih iz kropa in takoj ponudi;
Lahko se jih servira kot samostojna jed in se jih zabeli z ocvirki. Lahko se jih ponudi z znano idrijsko omako bakalco, drugimi mesnimi omakami (politi s pečenkino omako, golažem, raznimi pečenkami), z gorgonzolo ipd.

