Kulturne in družbene razlike v vzgoji otrok med Salvadorjem in Slovenijo

Vzgoja otrok je odraz globokih kulturnih, družbenih in vzgojnih vrednot, ki se med državami razlikujejo. V Salvadorju in Sloveniji opazim precej različne pristope: medtem ko Salvador poudarja tradicionalne vrednote, družinsko povezanost in strožji nadzor, slovenski pristop naglašuje individualnost in večjo svobodo otrok. Spodaj predstavljam primerjavo ob upoštevanju, da na tem področju nisem strokovnjakinja in temelji le na osebnih opažanj, ki sem jih pridobila med življenjem v Salvadorju. 

1. Vloga družine in medgeneracijska povezanost

V Salvadorju je značilna tesna družinska povezanost. Več generacij živi skupaj, kar omogoča stalno prisotnost staršev in starih staršev, ki skupaj prispevajo k vzgoji. Tradicionalna vrednota družinske enotnosti je hkrati razlog, da so otroke zaradi varnostnih razlogov pogosto spremljali in omejevali – v preteklosti, ko je bil Salvador ena izmed najnevarnejših držav, so bili otroci redno pod nadzorom in niso hodili sami.

V Sloveniji pa so otroci navadoma spodbujeni k zgodnji samostojnosti. Družine so jedro, vendar pa se od otrok pričakuje, da razvijejo svojo neodvisnost, kar pomeni, da so lahko sami doma, sprehajajo psa ali se sami odpravijo na igrišče. Ta pristop prinaša večjo samostojnost, hkrati pa se lahko kasneje nadomesti pomanjkanje zgodnjega nadzora s sposobnostjo reševanja izzivov.

2. Prisotnost hišnih pomočnic in nadzor odraslih

Pri srednjih in višjih družbenih slojih v Salvadorju je običajna prisotnost hišnih pomočnic – pogosto jih je lahko več (1, 2, 3 ali celo 4). Stalna prisotnost odrasle osebe v gospodinjstvu zagotavlja, da otroci niso prepuščeni sami sebi, kar zmanjšuje možnosti za prekomerno uporabo socialnih omrežij ali neželeno vedenje doma. Poleg tega živijo pogosto tudi v večgeneracijskih gospodinjah, kjer babice, dedki, tete, strici ali drugi sorodniki aktivno sodelujejo pri vzgoji, kar krepi varnost in nadzor.

3. Vpliv religije in spoštovanje avtoritete

Religija in spoštovanje avtoritete sta pri Salvadorju še vedno globoko vpeta v kulturo. Učitelji in starejši veljajo za prave ikone, njihova avtoriteta pa je zelo spoštovana. Otroci se že od malih nog učijo, da je poslušnost starejših ključna za ohranjanje družbene discipline. V Sloveniji je stopnja religioznosti precej nižja, kar omogoča večji poudarek na individualizmu in svobodnem izražanju, a hkrati lahko pripelje do manjše spoštljivosti do avtoritete.

4. Družbena varnost, nadzor in vpliv okolja

Zaradi zgodovinske nevarnosti in visoke stopnje kriminala v Salvadorju so starši pogosto sprejeli zaščitniške ukrepe – otroke niso pustili, da bi hodili sami peš, in so jim omejili samostojno gibanje. V primerjavi s tem so slovenski otroci bolj samostojni, kar pomeni, da so lahko sami doma, se sami odpravijo ven in imajo več možnosti za samostojno raziskovanje okolja. Kljub temu je pomembno omeniti, da Salvadorci z manj permisivne vzgoje in večjim nadzorom uspevajo vzgojiti otroke, ki so vljudni, spoštljivi in spodbudljivi, ter v šolskem okolju zmanjšujejo pojav nasilja in bullyinga.

5. Vpliv medijev, zahodne kulture in individualizma

V Sloveniji so otroci izpostavljeni zahodni kulturi, družbenim omrežjem in trendom, kar spodbuja individualizem in pogosto tudi primerjavo s sovrstniki. Pri tem lahko pride do povečane konkurence in želje po izražanju svoje edinstvenosti. V Salvadorju pa je medijska prisotnost precej omejena – na primer, v šolah so telefoni in pametne ure strogo prepovedani, kar pripomore k manjši izpostavljenosti digitalnim distrakcijam. Manjša prisotnost zahodne kulture pomeni tudi manj trendov, ki vodijo v svojevoljo ali uporništvo.

6. Izobraževalni sistem in disciplinske metode

V Salvadorju, zlasti v privatnih šolah, veljajo stroga pravila glede oblačenja in vedenja. Uniforme so obvezne, krila morajo biti dovolj dolga, fantje pa nosijo kravate že od 4. razreda, medtem ko je uporaba ličil in dolgi nohti prepovedana. Takšen sistem zmanjšuje možnosti primerjanja med otroki, saj so vsi enaki, in poudarek je na vzgoji vrednot, kot so spoštovanje, trud in sodelovanje. Organiziran sistem pouka ter točno določeni termini za prevoz in izvenšolske dejavnosti staršem omogočajo natančen nadzor nad otrokovim dnevnim urnikom, kar pripomore k temu, da otroci v šoli telefonov ne potrebujejo.  

7. Infrastrukturni in ekonomski vplivi

El Salvador, ki se je v preteklosti močno opiral na model ameriške infrastrukture, nima razvite “walking” ali kolesarske kulture. Zaradi pomanjkanja kolesarskih poti in pločnikov starši otroke večinoma prevažajo z avtomobilom. Ekonomske razlike in življenjski slog vplivajo tudi na to, kako se otroci vzgajajo: medtem ko slovenski otroci pogosto razvijejo samostojnost v vsakodnevnih aktivnostih, so salvadorske družine zaradi varnostnih razlogov prisiljene omejevati samostojno gibanje.

8. Družbene norme glede tradicionalnosti in spolnih vlog

V Salvadorju se še vedno močno poudarjata tradicionalna ženskost in moškost, kar se kaže v družbenih normah in tudi v izobraževalnih situacijah. Na primer, starši ne dovoljujejo, da prijateljica prespi pri drugi prijateljici, med šolskimi izleti pa je strogo ločeno, da fantje in punce spijo v posebnih šotorih. Takšni običaji so del širše kulturne tradicije, ki poudarja vlogo avtoritete in tradicionalnih vrednot.

Zaključek

Razlike med Salvadorjem in Slovenijo pri vzgoji otrok izvirajo iz kombinacije kulturnih, družbenih in vzgojnih dejavnikov. Salvador poudarja tradicionalne vrednote, družinsko povezanost, strožjo vzgojo in večji nadzor nad otroki, medtem ko Slovenija spodbuja individualizem, svobodo izražanja in večjo avtonomijo mladih. Obe družbi imata svoje prednosti in izzive, ki vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov. A nekaj pozitivnega, kar smo odnesli od tukaj (poleg španščine), je zavidanja vredna njihova družinska povezanost, pozitivizem, pristnost, nasmehi in ljubezen. Ob tem so opazna tudi dodatna pozitivna opažanja – moji otroci že zelo odločno in naglas povedo, da bi dolgoročno ostali tukaj, da se med vrstniki počutijo bolje kot doma :).

Kakšno pa je tvoje mnenje? Kaj misliš, da so + in – vzgoje v Salvadorju in Sloveniji?