Blog

KAVA – OD RASTLINE DO SKODELICE

Od kavne češnje do espressa: zgodba o salvadorski kavi

The World You Don’t Know | Mastercard

Kava je ena tistih stvari, brez katerih si marsikdo težko predstavlja začetek dneva. Skodelica dišeče kave, nekaj minut miru in občutek, da se je dan zares začel. Toda ali se kdaj vprašamo, koliko dela, znanja in časa je potrebnih, da kavna zrna sploh pridejo do naše skodelice?

V Salvadorju ima kava posebno mesto. Ni samo priljubljena pijača, temveč del zgodovine, gospodarstva in vsakdanjega življenja. Država je znana po svojih kavnih območjih, ki se razprostirajo po gorskih pobočjih in vulkanski pokrajini. Prav posebna kombinacija nadmorske višine, podnebja in rodovitnih tal ustvarja razmere za pridelavo kakovostne kave.

Tokrat sem se odpravila v Chiltiupán, v gorovje Cordillera del Bálsamo, kjer sem obiskala Moak Coffee Farm. Želela sem spoznati celotno pot kave – od rastline na plantaži do skodelice, ki jo vsak dan držimo v rokah.

Vse se začne na kavovcu

Ko pomislimo na kavo, si običajno predstavljamo rjava pražena zrna. A kava se začne precej drugače – kot plod na drevesu oziroma kavovcu.

Kavovec je zimzelena rastlina, ki uspeva v tropskem in subtropskem podnebju. Njegovi plodovi so majhne okrogle jagode, ki jim pravimo kavne češnje. Ko dozorijo, se obarvajo rdeče, pri nekaterih sortah pa tudi rumeno.

Znotraj vsake češnje se običajno skrivata dve kavni zrni. Prav ti zrni po številnih korakih obdelave, sušenja in praženja postaneta kava, ki jo poznamo.

Zanimivo je, da se kavne češnje na isti rastlini ne dozorijo vedno hkrati. Zato je pri kakovostni pridelavi pomembno skrbno spremljanje zrelosti in pravilno obiranje.

Obiranje – veliko več kot samo nabiranje

Ko kavne češnje dozorijo, se začne obiranje. To je eno najpomembnejših opravil v celotnem procesu, saj kakovost končnega napitka ni odvisna samo od praženja, temveč že od tega, kako skrbno so bili plodovi obrani.

Pri selektivnem obiranju delavci ročno pobirajo predvsem zrele češnje, nezrele pa pustijo na rastlini, da dozorijo. Takšen način zahteva veliko časa in natančnosti, vendar omogoča bolj enakomerno kakovost pridelka.

Za vsakim zrnom kave je tako veliko ročnega dela. In prav to je ena stvari, na katero ob pitju kave pogosto pozabimo.

Kaj se zgodi, ko je kava obrana?

Po obiranju se začne naslednja pomembna faza: predelava kavnih češenj.

Obstaja več načinov obdelave kave, izbira pa vpliva tudi na okus končnega napitka. Pri mokri oziroma oprani obdelavi se iz češenj najprej odstrani zunanji mesnati del. Zrna nato fermentirajo, da se odstranijo ostanki sluzi, ki jih obdaja, in se operejo.

Pri naravni obdelavi se cele kavne češnje sušijo, pri čemer zrna med sušenjem ostanejo obdana s plodom. Pri tako imenovani honey metodi se odstrani zunanji del češnje, del sladke sluzi pa ostane na zrnu med sušenjem.

Vsaka metoda zahteva drugačno znanje in nadzor. Vpliva lahko na sladkost, kislost, aromo in celoten značaj kave.

Sušenje – potrpežljivost je del recepta

Po obdelavi morajo kavna zrna pravilno presušiti. Sušenje je izjemno pomembno, saj je treba zmanjšati vsebnost vlage na primerno raven, da se kava lahko varno skladišči in pozneje obdela.

Zrna se lahko sušijo na velikih terasah oziroma betonskih površinah ali na dvignjenih mrežastih mizah, ki omogočajo boljše kroženje zraka. Med sušenjem jih je treba redno obračati in spremljati njihovo vlažnost. Če se sušijo prehitro, neenakomerno ali ostanejo preveč vlažna, lahko to negativno vpliva na kakovost končnega izdelka.

Sušenje lahko traja več dni ali celo nekaj tednov, odvisno od vremenskih razmer, načina predelave in drugih dejavnikov. Šele ko zrna dosežejo ustrezno stopnjo vlažnosti, so pripravljena na naslednje korake.

Od zelenega zrna do dišeče kave

Po sušenju sledi odstranjevanje preostalih ovojnih plasti, čiščenje in razvrščanje zrn. Pri kakovostni kavi je pomembno, da se odstranijo poškodovana in neustrezna zrna, saj lahko vplivajo na okus celotne serije.

Zanimivo je, da kavna zrna v tej fazi še niso značilne temno rjave barve, kot smo je vajeni. Nepražena kavna zrna so večinoma zelenkasta.

Šele med praženjem se začne njihova velika preobrazba. Zaradi visokih temperatur se v zrnih odvijajo številne kemične reakcije, pri katerih nastajajo značilne arome in okusi kave.

Od stopnje praženja je odvisen tudi končni značaj napitka. Svetlejše praženje pogosto bolj poudari sadne in cvetlične note, temnejše pa lahko razvije izrazitejše okuse po čokoladi, karameli in praženih sestavinah.

Vsaka skodelica ima svoj značaj

Naslednji korak je mletje, pri katerem se pražena zrna pripravijo za izbrani način kuhanja kave.

In tukaj se skriva še ena zanimivost. Na okus kave ne vplivajo samo njena sorta, izvor in način praženja, ampak tudi velikost mletja, temperatura vode, čas priprave in razmerje med kavo in vodo.

Zato lahko iz popolnoma enakih zrn pripravimo dva precej različna napitka.

Prav to je eden od razlogov, zakaj je svet kave tako raznolik. Za nekoga je popolna skodelica močan espresso, za drugega nežna, bolj sadna filtrirana kava.

Veliko več kot samo jutranji ritual

Ob obisku kavne plantaže Moak Coffee Farm sem na kavo začela gledati nekoliko drugače.

Ko vsak dan spijemo svojo najljubšo skodelico, le redko razmišljamo, koliko korakov je bilo potrebnih, preden je prišla do nas. Od rastline, ki potrebuje ustrezne razmere za rast, do ročnega obiranja, skrbne predelave, sušenja, razvrščanja in praženja.

Za tem vsakdanjim napitkom se skrivajo znanje, potrpežljivost in delo številnih ljudi.

Kava je v Salvadorju tudi pomemben del kulturne dediščine. Njena pridelava je skozi zgodovino oblikovala gospodarstvo, pokrajino in življenje številnih družin. Na mnogih plantažah se znanje prenaša iz generacije v generacijo, tradicija pa se danes prepleta s sodobnimi načini pridelave.

Svet, ki ga ne poznamo

Potovanja me vedno znova opomnijo, kako veliko zgodb se skriva v stvareh, ki se nam zdijo povsem samoumevne.

Kava je ena izmed njih.

Nekaj, kar je za nas morda le nekajminutni jutranji ritual, je za nekoga drugje po svetu življenjsko delo, družinska tradicija in vir preživetja.

In prav zato rada odkrivam svet tudi skozi takšne izkušnje. Ne samo skozi znamenitosti in čudovite razglede, ampak skozi ljudi, njihove zgodbe, znanje in vsakodnevno življenje.

Ko naslednjič v rokah držim skodelico kave, se bom zagotovo spomnila tudi vseh tistih korakov, ki jih običajno ne vidimo. In ljudi, zaradi katerih lahko uživamo v njenem okusu.

Ker se za vsakdanjimi stvarmi pogosto skrivajo najbolj nepričakovane zgodbe. Le odkriti jih moramo.

The World You Don’t Know

Mastercard

Komentarji so izklopljeni za KAVA – OD RASTLINE DO SKODELICE