Po naravi imam močno konstrukcijo, veliko mišic in nagnjena sem k zelo hitremu pridobivanju kilogramov. Povrh tega rada jem, veliko in pogosto. V hrani res uživam, v vseh različnih kuhinjah. Zelo malo je jedi, ki jih ne maram. Moj želodec se raztegne, kot bi bil žakelj brez dna. In če ne razmišljam z glavo, kaj in koliko pojem, lahko vanj ”stlačim” ogromne količine hrane, ki botrujejo temu, da trebuščka tudi s športom ne morem ohranjati ploskega. Moja zgodba o razmišljanju glede hrane in postave se je začela pri 18. letih. Do takrat sem bila zelo aktivna v športu – profesionalno sem jahala in se veliko gibala. Moji hormoni, ki so…