Strast do potovanj je obstajala dolgo preden sva postala starša in se z leti samo stopnjuje. To je najina strast, najin hobi, najino veselje in polnjenje baterij. Zato tudi kot starša ne potujeva nič manj pogosto, kot bi, če otrok ne bi imela. Iskreno bi lahko rekla, da ne potujeva za otroke, ampak zase z otroki. Tako kot imajo eni radi vrtnarjenje, rekreativno odbojko ali pa meditacijo, imava midva »potepe«.  Meniva, da najin “hobi” ali “navada” otrokom samo koristi in prav nič ne škodi. Zakaj? O tem sva veliko premišljevala in v nadaljevanju vam bova napisala, kaj sva spoznala. Zanimalo naju je tudi, kaj si o tem mislijo strokovnjaki, zato…