Resnične izpovedi

Ustrezno zaščiteni pred soncem tudi v San Salvadorju

Povprečna temperatura v San Salvadorju julija se giblje od 23 °C do 30 °C, je prijetno toplo in vlažno. Kljub temu da smo v deževnem obdobju, nas dež preseneti le ponoči, tako da nas čez dan razvajajo sončni žarki, ki pa seveda niso tako nedolžni, zato sem še pred selitvijo razmišljala o tem. Med našo prtljago je bila obvezna tudi krema za zaščito pred soncem Bambo Nature. Ker vem, da je kakovostna, sem jo raje vzela s sabo, kot da bi na vrat na nos v tukajšnjih trgovinah iskala podoben izdelek.

Vremenske razmere julija v San Salvadorju

Da si boste lažje predstavljali, kakšne vremenske razmere so ta hip v našem novem domu, daleč, daleč od Slovenije. 🙂 Povprečna temperatura v San Salvadorju v juliju se giblje od 23 °C do 30 °C, je prijetno toplo in vlažno. Najbolj vroč mesec tukaj je marec, ima dneve z najvišjo temperaturo 33 °C in najnižjo temperaturo 22 °C. Najhladnejši mesec, december, ima dneve z najvišjo temperaturo 29 °C in najnižjo temperaturo 20 °C. Kot vidite, bi lahko rekli, da je tu ves čas poletje. 🙂 Julija je v San Salvadorju 62-odstotna verjetnost dežja. Dnevno, ko dežuje, pade 15,9 mm padavin. To bi opisali kot zmeren dež. Najbolj deževen mesec v San Salvadorju je september, kjer ima tipičen dan 83-odstotno možnost padavin (4,8 mm padavin), medtem ko je najbolj suh mesec tu januar, kjer ima tipičen dan 3-odstotno možnost padavin (17,7 mm padavin).

Povprečni čas, ko je nebo jasno ali sončno (delno oblačno) v San Salvadorju julija, je 6,1 ur (25 % dneva). Za primerjavo, mesec z največ jasnimi in sončnimi dnevi v San Salvadorju je januar s povprečno 17,2 uri dnevno, medtem ko ima junij najkrajše število ur brez oblakov s samo 4,5 ur dnevno. Povprečni dan ima julija 12,8 ur dnevne svetlobe, s sončnim vzhodom ob 5.36 in zahodom ob 18.27. Dan z najdaljšo količino dnevne svetlobe je 24. junij z 12,9 ur, medtem ko ima 14. december najkrajšo količino dnevne svetlobe z le 11,3 ur.

Julija je San Salvador zmerno vlažen s povprečno količino 74% (relativna vlažnost), kar bi lahko opisali kot vlažno, a hladno. September ima največjo relativno vlažnost 84 %, najmanj vlažen pa je marec 60 %.

Zgodovinsko gledano veter v San Salvadorju julija piha s povprečno hitrostjo 12,5 km/h. Najbolj vetroven mesec je januar s povprečno hitrostjo vetra 22,5 km/h, medtem ko je najmirnejši mesec september s povprečno hitrostjo vetra 11,4 km/h.

Pomembni preventivni ukrepi za zaščito pred soncem

Sončni žarki so lahko nevarni za našo kožo, zlasti v vročih krajih, kot je San Salvador. Prekomerna izpostavljenost soncu lahko povzroči opekline, sončarico in dolgoročne poškodbe kože, vključno s povečanim tveganjem za kožnega raka. Otroci so še posebej občutljivi, zato je izjemno pomembno, da jih ustrezno zaščitim pred soncem.

Izogibamo se soncu v najbolj vročih urah

Med 10. in 16. uro so sončni žarki najbolj intenzivni, kar pomeni, da je tveganje za sončne opekline in druge škodljive učinke sonca še večje. Zato je izjemno pomembno, da se otroci v teh urah zadržujejo v senci, v zaprtih prostorih ali v senčnih območjih. Takrat so zakon družabne igre, pravljične urice in ustvarjalne delavnice. 🙂

Oblačila – prva obrambna linija pred soncem

Oblačila so prva obrambna linija pred soncem. Izbiramo lahka, ohlapna oblačila, ki prekrivajo roke in noge. Dolgi rokavi in hlače iz lahkih, zračnih materialov nudijo dodatno zaščito pred sončnimi žarki. Pomembno je, da uporabljamo svetla oblačila, saj temna oblačila absorbirajo več sončne toplote. Zaenkrat imam še besedo, kaj je dobro, da oblečejo v določenih vremenskih razmerah, kako pa bo v najstniških letih, bom pa videla. Hihihi … 🙂 Drugače pa so super tudi kopalke in kopalne majice, ki imajo vključeno že zaščito pred soncem.

Nosimo klobučke, kape in sončna očala

Klobuki s širokimi krajci, kape, rutke za glavo nudijo učinkovito zaščito za glavo, obraz, ušesa in vrat pred soncem. Pri izbiri sončnih očal se vedno prepričam, da nudijo 100 % zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Sončna očala se morajo dobro prilegati, da preprečijo vdor sončnih žarkov s strani. No, pri tem preventivnem koraku bom morala biti doslednejša, ker me zelo hitro pretentajo in že imajo na nosu sončna očala kot modni dodatek, pri katerih ni ne duha ne sluha o kakšni kakovostni zaščiti. 🙂

Uporaba senčnikov in šotorov

Na plaži se skrijemo pod senčnik, ki nudi zaščito pred neposredno sončno svetlobo. Na voljo so tudi prenosni šotori, ki so odlični za zaščito med igro na plaži. Ti so bili top, ko so bili manjši, še mini dojenčki. 🙂 Če pa je le možno, razpremo brisače pod drevesi, ki nam nudijo naravno zaščito. V senci je tudi prijetneje, kaj ne?!

Brez kreme za zaščito pred soncem nikamor!

Redno se vsi namažemo s kremo za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj SPF 30. Ne glede, ali gremo na sprehod, plažo, v botanični vrt, hribe ali samo na otroško igrišče. V Salvadorju je sonce veeeeeedno. Krema za zaščito pred soncem Bambo Nature je odlična izbira, saj nudi zaščito pred žarki UVA in UVB ter je primerna za občutljivo otroško kožo. Kremo nanesemo vsaj od 15 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu in to redno ponavljamo, še posebej, po plavanju v bazenu ali morju. No, pa tudi, če se zelo potimo, potem nanos kreme ponovimo.

Zakaj zaupam ravno tej kremi? Krema za zaščito pred soncem Bambo Nature ne vsebuje dišav in barvil, kar zmanjšuje možnost alergijskih reakcij in draženja kože. To je še posebej pomembno za občutljivo kožo najinih otrok, saj so nagnjeni k pojavu izpuščajev, srbečice in rdečine zaradi atopijskega dermatitisa. Obstaja pa še en plus, ki ga preprosto moram poudariti. Pred hišo imamo letos prvič bazen, to pa bo prineslo neskončno ur čofotanja. 🙂 Krema Bambo Nature se namreč ponaša tudi z vodoodporno formulo, kar pomeni, da ostane na koži tudi po stiku z vodo. Pomirjena sem, ker resnično omogoča neprekinjeno zaščito pred sončnimi žarki tudi med vsemi vodnimi aktivnostmi, ki si jih zamislijo najini nadebudneži. 🙂 Kar 40 minut! Kot zanimivost pa še, da dobro zaščito omogoča tudi vsebnost organskih filtrov. In še enkrat, da poudarim: krema zagotavlja zaščito pred škodljivimi žarki UVA in UVB (naj vam prišepnem, da absorbira 96 odstotkov UV-žarkov). UVA-žarki namreč prodrejo globlje v kožo in prispevajo k staranju kože, UVB žarki pa so odgovorni za opekline. Zavedati se moramo, da je uporaba kreme, ki ščiti pred obema vrstama žarkov, ključna za celovito zaščito kože. Krema se enostavno, gladko in enakomerno nanaša na kožo in hitro vpije, kar je še posebej priročno pri mazanju otrok, ki se jim zeloooooo mudi v bazen. 🙂 Lahko bi naštevala v nedogled, zakaj je ne zamenjam. Poleg že naštetega ima pridobljene tudi številne certifikate in je tudi veganska ter ne vpliva škodljivo na življenje v morju, kar potrjuje certifikat EcoSun Pass (kar pa mi je zelooo pomembno!). Vem, ja, že slišim vprašanje: ”Kaj sploh pomeni ta certifikat?” Naj pojasnim: kreme za zaščito pred soncem, ki pridobijo certifikat EcoSun Pass, so prijazne do življenja v morju, kar pomeni, da vsebujejo minimalno in zelo premišljeno količino kemikalij, ki lahko poškodujejo koralne grebene in drugo življenje v morju. Krema ne vsebuje kemikalij, ki bi lahko povzročile beljenje koral ter deformirale ali uničile koralne grebene ali ekosisteme morij; zaradi tega ne vpliva škodljivo na življenje v morju. Pa še nisem konec s certifikati, s katerimi se krema ponaša, ampak najbolje bo, da si o vsem tem preberete TUKAJ.

Več informacij na povezavi.  

Zakaj toliko razpredam o zaščiti kože pred sončnimi žarki? Ker vem, da je kožni rak najpogostejši rak pri ljudeh. Onkološki inštitut Ljubljana pojasnjuje: ”Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. V Sloveniji je leta 2019 za kožnim rakom (nemelanomski) zbolelo 3.609 ljudi. Maligni melanom predstavlja približno 15 % vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki. Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi, v letu 2019 636 ljudi.” Dodajajo, da nevarnostni dejavniki za nastanek melanoma so pozitivna družinska anamneza (več sorodnikov zbolelo za melanomom); večje število pigmentnih znamenj (več kot 50); netipična znamenja, velika več kot 6 mm, z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo; prirojena (kongenitalna) znamenja; preboleli melanom; izpostavljenost UV-žarkom, predvsem UV-B žarkom, posebej nevarna je občasna intenzivna izpostavljenost (na primer intenzivno sončenje med dopustom) ter sončne opekline; starost; rasa in kožni tip, saj se melanom pojavlja pretežno pri beli rasi in pretežno pri ljudeh svetlih kožnih tipov; spol, saj se pogosteje pojavlja pri moških; Xeroderma pigmentosa, ki je redka dedna bolezen. 

Če lahko vsaj z nekaj koraki preprečimo tveganje za nastanek kožnega raka, potem to moramo storiti. Zase in za naše otroke. Zaščita pred soncem je tako ključnega pomena za ohranjanje zdravja kože, še posebej v vročih krajih, kot je San Salvador.

Vir: Bambo Nature, Wanderlog, Onkološki inštitut Ljubljana