Resnične izpovedi

To je moj urnik!

Moj dan se med tednom začne precej zgodaj zjutraj, skoraj vedno pa se konča pozno ponoči. Vikend je pravo nasprotje, saj zelo rada dolgo spim in, hvala bogu, mož ob koncih tedna prevzame jutranje obveznosti. Če nosiš klobuk mame, žene, gospodinje, podjetnice, prijateljice in rekreativne športnice, vsa skrivnost tiči v dobri organizaciji in pripravi na nov dan večer pred tem. Vas zanima, kako je videti moj urnik podrobneje?

Jasnini urniki so zmeraj urejeni in zapolnjeni do zadnje podrobnosti

6.00−8.00

Med tednom vstajam okrog 6. ure (v normalnih časih brez korone). Najprej vedno zavijem do predala v kuhinji in vzamem tablete za ščitnico z velikim kozarcem vode. Na poti do kopalnice se skoraj vedno ustavim pri pralnem stroju, da hitro preložim oprano v sušilni stroj in dam prati naslednjo rundo perila. Stroj perila hitro zložim, saj se tako izognem likanju večine stvari. Da uredim sebe, potrebujem približno 15 minut, saj si vedno obleke in vse za naslednji dan pripravim večer pred tem. Če je na urniku tek, se zelo po tiho »odplazim« ven, še preden se zbudijo otroci, saj sicer hočejo zraven, najmanjši Jaša pa me skuša zadržati doma. Sledita tuš in hitro oblačenje, kar mi ne vzame več kot 15 minut. Če so teki daljši, predvsem ko se pripravljam na kakšen maraton, vstanem uro prej, da sem pred 7. uro zjutraj že nazaj in oblečena. Skoraj brez izjeme sledi kavica, ki mi jo pripravi mož, in kratek klepet, potem pa začnejo kapljati otroci, eden za drugim. Razen dvoletnega Jaše se vsi že precej samostojno uredijo, pomoč potrebujejo le pri pričeskah in vezalkah. Razen Mije, ki je prvošolka, nihče od nas zjutraj doma ne jé. Midva ne, ker greva štirikrat na teden na fitnes tešča, ostali otroci pa zajtrkujejo v vrtcu. Mož skoraj vedno poskrbi, da zjutraj pospravi oprano posodo iz pomivalnega stroja, vsak pa za seboj postelje posteljo, tako da odidemo od doma s precej pospravljeno hišo. Med 7. uro in 7.30 sledi pomoč otrokom, ob 7.45 pa odpremo vrata in se odpravimo do vrtca in šole. Točno ob 8.15 se z Miho skupaj ali ločeno odpraviva v BTC, kjer v optimalnih časih uspeva iti na fitnes štirikrat tedensko in v tem primeru sva v pisarni točno ob 10. uri. Če imava zgodnejše sestanke ali posebne dogodke, greva v pisarno seveda prej.

Vikendi so precej drugačni, saj spim vsaj do 8.30, včasih celo dlje, Miha pa prevzame druženje z otroki, ki skoraj vedno vstanejo okoli sedme. Z njimi klepeta in jim pripravi zajtrk, gledajo risanke, potem pa se vključim jaz.

8.00−12.00

Vsaj ena ura dopoldneva je skoraj vedno namenjena športu, preostali čas pa je vedno delo, sestanki, predavanja, izobraževanja, torej poslovni del. Urnik smo že tretje leto zapored razdelili tako, da ob ponedeljkih in torkih popoldne za vse otroke poskrbi varuška Urša, midva pa delava do poznega večera. Domov prideva tako, da jih še vidiva pred spanjem, okoli 20. ure. V sredo, četrtek in petek pa vsaj jaz odidem iz službe pred 15. uro in poskrbim za otroke. Zato smo tudi večino fakultativnih dejavnosti razporedili na ponedeljek in torek, ko se otroke pretežno razvaža in čaka nanje na plavanju, plesnih in v šoli jezika. Menim namreč, da bi v teh dveh dneh tako ali tako preživela z njimi najmanj časa.

Vikendi nimajo urnika, so zelo spontani. Vedno vsebujejo nekaj gospodinjskih opravil, ki se jim pri tako veliki družini pač ni moč izogniti, vedno pa tudi gibanje na zraku, izlete, druženja, piknike, več počitka in kašen dober film. Skoraj nikoli pa me ne boste srečali s predpasnikom za štedilnikom in s kuhalnico v roki. Kuhanje je moževa strast in zato je ta del od nekdaj v njegovi domeni, vse ostalo, kar se tiče gospodinjskih del, pa v moji. Druženja, obiske in najine večerne izhode skoraj vedno planiramo za petek in soboto, saj nedeljo rada zaključim tako, da otroke dam v posteljo nekoliko bolj zgodaj, okoli 19.30, pred tem pa se okopamo in umijemo lase. Nedelja je pri meni vedno tudi dan načrtovanja in skoraj ni nedelje, da ne bi zvečer, potem ko otroci zaspijo, pol ure do uro namenila načrtovanju naslednjega tedna. To je pri meni videti tako, da najprej vpišem v koledar vreme, nato pregledam Mihov in svoj koledar, pogledam dejavnosti otrok in načrtujem teden precej natančno. Nato vedno, res vedno brez izjeme, pripravim sebi in otrokom vse za naslednji dan. Torej, vedno jih v kopalnici čaka kupček oblačil za naslednji dan, skupaj z barvno skladnimi gumicami in sponkami za lase. Spodaj pred vrata vedno nastavim čevlje, torbe, nahrbtnike, najino torbo za šport in komplet vseh oblek, brisač in čevljev za po fitnesu. No, to pakiranje mi vsak večer vzame pol ure do uro, a je izjemno pomembno zame, da mirno začnemo dan in da nikoli ničesar ne pozabimo.

12.00−15.00

Med 12. in 15. uro me vedno čaka veliko izzivov, kolegiji, sestanki, prodajne dejavnosti, skratka, ponovno poslovni del. Vsak dan mi prinese nove delovne obveze, ki se jih lotim sistematsko in premišljeno, vmes pa si skoraj vedno vzamem pol ure za kosilo in klepet s sodelavci, kosilo pa rada kombiniram tudi s prijateljskimi druženji, da malo odmislim službene obveznosti. Zasebni posel mi dopušča, da med delovnim časom uredim tudi kakšno privatno obveznost, skočim v trgovino, lekarno, se naročim pri zdravniku in podobno.  

15.00−18.00

Ob ponedeljkih in torkih sem v tem času še vedno za računalnikom, ostale tri dneve v tednu pa sem po pobiranju otrok vedno z njimi, odpravimo se tudi na krajše izlete, saj imamo doma prvošolko, ki do sedaj še ni potrebovala popoldanskega učenja.   

18.00−20.00

Ob popoldnevih in večerih predvsem skrbim za otroke, razen če imam na urniku večerni dogodek, ki se ga moram udeležiti. Takrat mi na pomoč priskoči varuška. Ta del dneva smo skoraj vedno sami, saj Miha povečini še dela. Namenjen je družabnim igram in branju, otroci radi sodelujejo pri pripravi oblačil za naslednji dan, skupaj kaj pospravimo, narišemo, pripravim večerjo, nato sledi tuširanje in stiskanje pred spanjem.

20.00−24.00

Ta del dneva pa je vedno za naju z Miho. Sama poskrbim, da je vse pripravljeno za naslednji dan, in preletim urnik, kar mi skupaj vzame dobre pol ure. Do 21. ure sem po navadi stuširana in sledi še kakšna ura zlaganja perila in pospravljanja, potem pa ob večerih rotirajo tri dejavnosti: končanje kakšnih službenih obveznosti, branje ali druženje z Miho v savni, ob dobrem filmu ali kozarcu vina in klepetu.

24.00−6.00

En dan v tednu se mi sicer skoraj vedno zgodi, da se večerni rituali zavlečejo do enih ali dveh zjutraj, se pa trudim, da do polnoči spim in tako naberem povprečno od 5 do 6 ur spanja na dan, ob koncih tedna pa spanec podaljšam na 8 do 9 ur na noč. Takšna količina spanja tedensko mi več kot zadošča in naše življenje teče kar mirno in brez večjega divjanja.