Šrilanka

Leta 2012 sem obiskala Šrilanko. Morda ste že slišali, da je Marco Polo Šrilanki podelil zveneč naziv – dragulj indijskega ocena in čeprav še danes poizkuša doseči staro slavo, vse bolj postaja otok mladoporočencev in pa odskočna deska za poležavanje na Maldivih. Topografska pestrost, razgibana ekologija in kulturna raznolikost, so po mojem mnenju tisti razlogi, ki ji dajejo pečat, po katerem se ta otok znatno razlikuje od drugih krajev.

Značilnosti dežele

Dežela se lahko pohvali tako z zlatimi plažami kot tudi s planjavami, gričevnatimi polji in gostimi gozdovi. Številni potoki se v kaskadah prelevijo v slapove in brzice postanejo umirjene reke, ki se izlivajo v odprta prostranstva oceana. Šrilanka se lahko pohvali tudi z izjemnim odnosom do narave: čeprav sodi med države z najvišjo gostoto poselitve na svetu, kar 13 % njene kopne zemlje zavzemajo narodni parki. UNESCO je na Šrilanki določil osem območij svetovne dediščine.

Za izkušene popotnike Šrilanka ne predstavlja pretiranega izziva, saj je relativno majhna, njena površina znaša komaj 65.610 km2, število prebivalcev pa je okrog 20 milijonov. Zaradi obvladljivosti in solidne cestne infrastrukture je Šrilanka ravno pravšnja za prvo srečanje z Azijo in njenimi dobrimi ter slabimi stranmi. Revščina in preprostost, ki očara, narava, ki navduši, budistični templji, ki so za marsikoga prvi stik z budizmom, in čokoladna barva polti prepriča marsikaterega obiskovalca, vendar le če se pred tem ni že naužil kulinaričnih užitkov Indije, snežno belih plaž Tajske in prijaznosti ljudi v Kambodži in Laosu, zato je za tiste bolj popotniško navdahnjene Šrilanka le slab približek prej naštetemu.

Kulinarika

Ta tropska otoška država na jugovzhodni obali Indijske podceline bi vas zagotovo očarala z značilnimi jedmi, ki imajo opazen pridih Indije, prevladujeta riž in curry, torej začinjena zelenjava, ribe ali meso vseh vrst. Curryji so navadno zelo pekoči, posebnost njihove kuhinje pa je, da so vse jedi postrežene hkrati, ni ločenih oz. zaporednih hodov, kot je to v navadi pri obrokih na zahodu. Popolnoma v skladu z oliko je, da vzamemo malo od vsega, kar je na mizi in vse to pokušamo skupaj z nevtralnim okusom riža. Ob posebnih priložnostih se v kokosovem mleku skuha rumen riž, prefinjeno začinjen z raznovrstnimi začimbami. Za svetlo rumeno barvo riža dodajo kurkumo, postrežejo ga okrašenega z rozinami akažuja in trdokuhanimi jajci.

Kraj Galle

Obiskala sem krajGalle, ki se ponaša z največjo »evropsko« utrdbo v Aziji  in za popotnika predstavlja skriti biser kolonializma, predvsem pa možnost, da tudi v teh oddaljenih krajih v eni od kavarn spijemo skodelico dobrega kapučina, ki bi ga zavidali tudi zaradi dobre kave razvajeni Italijani.

Galle ni poznan samo po dobrem kapučinu, temveč predvsem kot biser kolonialne arhitekture in mestece, ki popotnika navduši z umirjenostjo in prijetno mešanico evropske arhitekture, pomešane s tradicijo jugovzhodne Azije. Sprehod po obzidju, kosilo v lokalni restavraciji, ogled Šivinega templja, pristanišča in pomorskega muzeja popotniku nudi popolno preživetje dneva. Sama prenočišča v Galle nihajo od res osnovnih sob za nekaj rupij do prekrasnih v kolonialnih hišah skritih butičnih hotelov, ki popotnika lahko olajšajo tudi za več kot 200 EUR na noč.

Zaplet …

In da ne boste mislili, da na potovanjih vedno vse teče gladko in brez zapletov. Najbolj poznan način raziskovanja Šrilanke je najem kombija in šoferja, ki te v nekaj dneh popelje do ključnih znamenitosti tega otoka. Dan pred načrtovanim potovanjem smo se z lastnikom agencije srečali osebno in dogovorili za ceno ter vodiča, ki obvlada angleščino ter ima licenco turističnega vodiča, z namenom, da nam bo lahko na poti razširil obzorja s čim več koristnimi informacijami. Vse obljubljeno se je pokazalo za velik nateg. Dobili smo slab, vsaj 15 let star kombi, kjer ni delovala niti klima, da o varnostnih pasovih sploh ne govorim, vodič ni znal povedati nič drugega, kot v katerem mestu se nahajamo, njegova angleščina pa je bila podobna japonščini. Tako je bil prvi dan skupnega druženja z neusposobljenim vodičem precej zoprn in naporen, dan bolj ali manj zapravljen za pogajanje o vrnitvi denarja, pri čemer naj opozorim, da cene na Šrilanki niso niti malo nizke, a na srečo izkušnje naredijo svoje in kaj hitro smo se vozniku zahvalili, dosegli popust in pot nadaljevali tako, kot smo pričakovali že na začetku.

Torej, če se odpravljate na Šrilanko, preverite vozilo na svoje oči in zahtevajte, da se z vašim vodičem in voznikom spoznate osebno, pred odhodom.

Mirissa, najlepša plaža Šrilanke

Tropska vročina kar kliče po razvajanju na plaži in tudi večina popotnikov želi vsaj del svojega popotovanja po Šrilanki preživeti na eni od njenih neštetih plaž. Razvajenci, kot sem sama, boste verjetno malce razočarani, saj so plaže na Šrilanki precej povprečne in se ne morejo kosati z lepotami Tajske ali Karibskih otokov, predvsem pa zaradi valov in precej močnih tokov ne nudijo čofotanja v stilu nam najbolj poznanega jadranskega morja. Kljub vsemu Mirissa nudi prekrasno plažo, kjer lahko izpopolnite svoje vrline »body surfinga« in se na rumenkastem pesku spočijete od poleta. Sama Mirissa, poleg za evropske razmere osnovnih hotelov, nudi tudi veliko število »guest housov« ali po naše penzionov, kjer za okoli 20-30 EUR dobite čisto sobo s kopalnico in zajtrkom. Prej navedena cena spanja kaže na to, da Šrilanka ni cenena, saj bi tudi v Sloveniji za omenjeni denar lahko preživeli noč v precej bolj urejenem penzionu, res pa je, da vam dolgočasja ne bi krajšala družba opic in drugih tropskih živalski vrst. Tisti, ki ste morda vešči surfanja po valovih, pa nikakor ne pozabite prinesti lastne deske, saj je izposoja opreme skoraj nemogoča.

Sloni, sloni, sloni in še enkrat sloni!

Šrilanka je poleg plaž in zgodovine poznana tudi po naravnih rezervatih in eden od najbolj priporočljivih je Yale, ki popotniku poleg slonov, ki jih je na Šrilanki res v izobilju, krokodilov, vodnih bizonov in čapelj, nudi tudi ogled redkejših živalski vrst, predvsem leopardov. Tudi jaz nisem od tam odšla ravnodušna, saj za razliko od drugih safarijev tukaj res vidiš vse od prej naštetega. Yale poleg živali nudi tudi prekrasno pokrajino, ki jo poleg savanske favne zaznamuje t. i. slonova skala in pa kar je precej redko – tudi stik z morjem. Divja vožnja v enem od za safari predelanih Tatinih terenskih vozil (Tata je indijski proizvajalec avtomobilov) tako nudi res prekrasno doživetje tako rastlinske kot živalske raznolikosti Šrilanke.

Poleg safarija v parkih pa si lahko na poti ogledate slonje sirotišnice, hranjenje slonov, pranje slonov, si privoščite jahanje slonov, kupite ročno izrezljane slonje spominke, papir narejen is slonjega blata itd. Sloni so na Šrilanki precej domač prizor in predstavljajo izvrsten vir turističnega zaslužka za prebivalce, edino kar si ne morete obetati pa je slonji zrezek, saj slednji kljub svoji številčnosti na srečo ne končajo na krožnikih obiskovalcev.