Primerjava slovenskega in salvadorskega šolskega sistema
Mineva pol meseca, odkar najini otroci obiskujejo šolo v Salvadorju. Opazila sem že mnogo razlik med slovenskim šolskim sistemom in tem, ki ga ima šola Academia Británico Cuscatleco. Iskreno – razlike so ogrooooomne. In prav o tem, kako se moji otroci učijo tukaj, s kakšnim veseljem gredo v šolo, kljub temu da je tukaj odhod mnogo prej in morajo vstati mnogo prej, in o tem, kakšno vlogo imamo pri vsem skupaj starši, sem razpravljala s @tooldtobebored na Instagramu. V prispevku odgovarjam še na vprašanja, ki sem jih prejela. Vabljeni k branju.
Naše priprave na Salvador
Razmišljala sva, tehtala in prišla je hitra odločitev, ker je pot okoli sveta možna kasneje, predvsem pa veliko bolj naporna, ne samo finančno, ampak predvsem organizacijsko. Naredila sva ‘brainstorming’ pod kakšnimi pogoji bi se preseli. Miha je odšel preveriti situacijo v Salvador glede varnosti, šole, nastanitve, avtomobila, cen, pa seveda moram je dobiti občutek, ali je to pravo za nas. Sledil je pogovor z otroki, ki so bili takoj ‘za’. In vse je pretehtalo ‘na plus’ in odločitev je bila hitra. Potem je sledila naporna organizacija vsega v zelo kratkem času. Sledilo je veliko športnih obveznosti, učenje španskega jezika, učenje, praznovanje rojstnih dnevov, sestanki v službi … Potem je sledila oddaja hiše, prodaja avtomobilov, praznjenje hiše, priprava dokumentov, stvari, ki gredo zraven, pakiranje, poslovilna zabava in odhod. Tukaj je spet sledila organizacija, razpakiranje, namestitev, nakup avta, vpis v šole, nakup hrane, kozmetike, uvajanje hišne pomočnice Trixy, učenje jezika … Potem so prišle počitnice in potovanje, ki je lepo presekalo ves ta tempo. In zdaj smo v realnosti in uvajanju rutine. Od 17. avgusta, ko se je začela šola.
Intervju z direktorjem šole si preberite TUKAJ. |

Šolanje v Salvadorju
Čeprav moramo vstajati zelo zgodaj zjutraj, da smo pravočasno v šoli in da ne zamudimo zaradi stalne gneče na cesti, je bil odziv otrok na šolo fenomenalen. Otroci kar ‘letijo’ v šolo. In zgodilo se mi je že, da Jaša ni hotel z mano domov, po njegovem mnenju sem prišla prezgodaj. Ob slovesu se je objel z učiteljico in učiteljem.
Jaša je maja dopolnil pet let, Gaja aprila sedem let, Mija pa je ravno te dni upihnila devet svečk. Gaja je v Sloveniji zaključila prvi razred in zdaj v Salvadorju obiskuje drugega. Mija je v Sloveniji zaključila tretji razred in je v Salvadorju v četrtem. Jaša bi moral biti v zadnji vrtčevski skupini pred šolo, ampak v Salvadorju že obiskuje šolo. Temu rečejo predšola oz. mala šola. Dejansko je institucija šola in ne vrtec. Po vsebini oz. jemanju snovi je to naš prvi in drugi razred skupaj. Letos bo osvojil računanje dvomestnih števil +, – do 100, tekoče bo bral angleško in špansko, tekoče bo pisal daljše stavke v angleščini, tudi nareke v španščini.
Miha si je pred našim prihodom ogledal šole v Salvadorju. Obstajajo francoska, nemška, katoliška, ameriška in britanska. Prve tri so odpadle zaradi jezika, vere, ločevanja po spolu. Najbolj so poslovni partnerji hvalili ameriško in britansko. Občutek mu je veleval, da je britanska prava in ni nama žal. Nekako jo bolj hvalijo, velja za najbolj elitno in uspešno po rezultatih. Pretehtala je prijaznost osebja, dali so nam vedeti, da ne bomo sami, da bodo pomagali. No, pa tudi cena. Pregledala sem tudi učne načrte skupaj s sodelavko, ki je pedagoginja, in ugotovili sva, da so v Salvadorju slabo leto naprej, kar pri nas jemljejo v tretjem razredu, se tukaj učijo v drugem itd. Dejansko vključuje učni načrt 50 % več reševanja problemov, iskanja rešitev, razmišljanje izven okvirjev, ni čistega učenja na pamet.
Šola jemednarodna, šolanje poteka v angleškem jeziku, španščina je drug jezik, kar tukaj ne pomeni uro ali dve tedensko, ampak da jo spraviš na nivo anglešnine. Gaja ima španščino recimo 5 ur tedensko, Mija pa 7, Jaša 4. Na koncu prejmejo mednarodni certifikat, ki odpira vrata številnim mednarodnim šolam, omogoča prehajanje med šolami z enakimi ali podobnimi certifikati brez dodatnih izpitov in prekvalifikacij. Mednarodna pa je tudi po učencih, saj je precej tujcev. Pogosto me sprašujejo, kako se sploh znajo sporazumevati otroci. Mija zna 100 % angleščino, Gaja približno 50 %, Jaša pa 20 %. Španski jezik znajo približno 10-20 %. Od nekdaj so bili v stiku z angleško govorečimi ljudmi (na potovanjih, knjige, tečaji, imeli so učiteljici/varuški španskega jezika Ale in Sofi). V šoli imajo dodatnega učitelja za jezik 1 na 1, doma ves prosti čas govorimo špansko, tudi s Trixy govorijo špansko in že se ze pozna napredek.
O učenju tujega jezika pri otrocih sem spregovorila v blogu. |

Uniforme …
Otroci v šoli nosijo uniforme. Meni se je to vedno zdelo super, saj se mi zdi, da bi bilo mnogo manj zbadanja, hvalisanja ipd., če bi vsi otroci, ne glede na državo in status šole nosili uniforme. Pa tudi ceneje je, manj oblek je treba kupiti, manj je problemov zjutraj, manj kombiniranj, razmišljanj, super je. Lepo jih je videti, so kot ena celota, celica, ki diha skupaj, ni razlik. Vse skupaj je stalo približno 185 evrov za celo leto za vse.


Prehrana v šoli
Ne razumem natančno, zakaj je edina stvar, ki bi jo izpostavila kot minus tukaj, to, da nimamo nutricionista, ki bi sestavljal jedilnike. Pri nas je ta odgovornost prepuščena staršem, ki morda niso vsi vešči ali pa nimajo dovolj časa. Zame osebno je to velik zalogaj, predvsem zaradi pomanjkanja časa. Je pa res, da imajo nekatere mame možnost ostati doma in jim morda gre lažje, prav tako pa si lahko privoščijo pomočnice. Trudim se optimalno sestaviti jedilnike in preverim informacije na spletu, vendar kljub temu porabim veliko časa za nakupovanje, pripravo jedi, pomivanje posode in pranje vsak dan. Imamo možnost podati predloge in smo celo pozvani k temu, kar pa je moj prvi in edini predlog. Glede na to, da imajo 250 zaposlenih oseb na šoli, 1400 otrok, bi morda lahko zaposlili še 10 ljudi za pripravo hrane. To bi pomenilo, da bi imel en delavec na skrbi 5 učencev.


Zakaj je ta šola tako drugačna od slovenske?
Vrednote resnično čutiš tukaj. Obstaja odprtost učiteljev, sočutje, odprta šola in stik z naravo. Gre za kampus z olimpijskim bazenom, dodanim bazenom, nogometnim stadionom in več kot 30 različnimi dejavnostmi, med katerimi so šah, atletika, ples, glasbena šola, različni športi, tekmovanje v pravopisu, petje, verski krožki in še mnoge druge.
Šola ima pet podpornih stebrov in ne ocenjuje, saj sledijo prepričanju, da ni pomembno, kako visoko si skočil, ampak kako te lahko naučijo skočiti še višje, da postaneš najboljša različica sebe. Tukaj ni samo ena najboljša, vsak posameznik je najboljši, če se trudi.
Čakalnice so opremljene z vodenimi dejavnostmi za otroke, ki čakajo. Obstaja prevzem in predaja pri avtu ter program Madre enlase. Učenci se učijo brati, opravljati samostojno delo, in ni mama tista, ki skrbi za uniformo. Pouk poteka v majhnih skupinah, kar omogoča boljšo pretok informacij.
Tukaj ni vikend učenja in domačih nalog, temveč spodbujajo razmislek, utemeljitev in uporabo različnih sodobnih naprav in pripomočkov za iskanje odgovorov. Šola vključuje tudi zdravnika, knjižnico, računalnike in laboratorije.
Nekaj posebnega je v zraku, ki daje otrokom občutek vrednosti in spoštovanja, ne pa strahu. Ne potrebujejo samo kimanja, ampak imajo priložnost, da povedo svoje mnenje. Recimo, Mija se je doma vedno primerjala s prijateljicami, koliko točk so dosegle, kar je podzavestno posledica sistema ocenjevanja. Tukaj se skrivajo rezultati, ni pomembno, koliko točk si dosegel. Boljši deli izkušnjo, kako je rešil, zakaj, drugi izvedo, slišijo, debatirajo. Popoldanske aktivnosti so kot celoletno izobraževanje s 6-tedenskimi rotacijami. Plesne, učenje klavirja in plavanje. Atletika je za Gajo prav tako pomembna. Jaša se ukvarja z lego kockami in nogometom.
Definicija učenja iz salvadorske šole pravi, da je učenje: znanje – se pravi, da obvladam dejstva, spretnosti – se pravi, da sem se nekaj novega naučil oziroma nekaj znam bolje, in razumevanje – se pravi, da nekaj razmislim sam pri sebi in razčistim. Kaj to pomeni? V 3 fazah – najprej izkušnja, z vsemi čutili. Npr. eksperiment (olje plava na vodi). Vidijo, probajo, še ne debatirajo zakaj. Sami razmišljajo. Podajajo argumente, skupaj gradijo, en reče nekaj, drugi doda – ves čas vrednote (se ne posmehuješ, daš besedo, poslušaš, komentiraš). Sami najdejo teorijo – kako, viri, hitrost, obvladanje tehnologije. Pride razumevanje. V drugih situacijah, drugih primerih, kako boš razmislil, ali beljak plava na vodi ali mleko plava na vodi itd.


Kaj v letošnjem letu čaka Jašo?
Šok, iskreno. Ko sem prišla domov prvi dan, sem bila popolnoma izčrpana, obupana in zaskrbljena, da to ni mogoče. Branje v dveh jezikih in pisanje daljših stavkov. Toda danes šteje do 20, računa pa + in – do 10, in to brez težav.
Predvsem pa zelo, ampak res zelo se trudijo, da se učenci tukaj dobro spoznajo, ne samo teoretično, ampak tudi skozi številne primere. Vodilo te šole so ključne vrednote, ki vključujejo: empatijo, spoštovanje, vodenje (kar menim, da pri nas ni vrednota, bolj se posmehujemo temu), poštenost, preprečevanje izključevanja, etičnost, odgovornost, javno nastopanje, komunikativnost, delo v timu itd.
Na prvem sestanku sem tako izvedela vse tole (bom kar nanizala, ker sem še sedaj v šoku): do konca leta računanje + in – do 100, do konca leta tekoče branje angleško in špansko, do konca leta pisanje daljših povedi, na rojstni dan se povabi vse sošolce in sošolke, ni izločanja, španska naloga – branje: pon – sre (vrneš), angleška naloga – branje: tor – čet, v petek in čez vikend se šola ne dela, domačih nalog ni, razen izjemoma, 1-2 letno projekt. Če si doma več kot 3 dni, mora slediti zdravniško opravičilo, sicer se štejejo manjkajoči dnevi za neupravičene, neupravičeni pa lahko pomenijo tudi izključitev. Zjutraj ne zamujajte, saj je 7:10 najbolj pomemben predmet – fonetika – kjer se ne manjka. Telefoni, televizija, igrice so popolnoma izvzete iz šolskega sistema, v celoti uporabo odsvetujejo tudi doma, TV naj ne bo v otroški sobi, telefona do 10. leta ne potrebujejo. Mesečno se poroča o napredku otroka staršem, o čemer se ne debatira na šolskem parkirišču. Pisno poročilo o napredku, znanju in ocene se podajo 2-krat letno, decembra in junija.

Učni cilji pri Gaji in Miji v letošnjem letu
Učni cilji so pri Gaji kot pri nas v 4. ali 5. razredu in pri Miji kot v 7. bi rekla. Minus vse učenje na pamet, nič teorije, samo iskanje virov, praksa. Na zelo drugačen način. Doma se spomnim dnevov, ko se je Mija upirala šoli, ko je v nedeljo zvečer vprašala “Zakaj spet?”. Veliko popoldnevov je delala naloge, vadila in ja, res je imela same petice, a je v to, po mojem mnenju, vlagala preveč časa za 8-letnico. Priznam sem zahtevna mamica, menim, da imajo vse pogoje, da delajo šolo primerno svojim sposobnostim. Tako kot imamo doma radi red in pri tem vztrajam, vztrajam tudi pri resnem jemanju šole. Izkušnja tukaj? V šolo teče z največjim veseljem. Zvečer govori o tem, kaj bodo delali jutri in se veseli novega dne s sošolci. Pa kako je takšna razlika možna? Vprašam Mijo, kaj so se učili? “Mami, o grški zgodovini in bogovih. Najprej smo skupaj prebrali daljši tekst. Potem smo vzeli vsak svoj slovar in o ključnih šestih bogovih prebrali sami. Na svoj način smo si narisali, napisali ali kako drugače označili, kako vidimo posameznega boga. Potem smo o tem, kako ga je doživel kdo med nami, debatirali. Nato smo dobili vsak svoj laptop. Pogooglali smo, karkoli najdemo o posameznem bogu. Spet smo narisali ali zapisali. Mami, jaz sem pisala malo slovensko, malo angleško in malo špansko, veliko sem si tudi narisala. Nato smo izdelali ogromne oklepe s simboli posameznega boga. Nato smo šli na igrišče in spoznali nekaj grških besed, kot so “boj”, “stoj”, “naprej”, “ustavi”, “premik”. In smo se bojevali po grških pravilih.” In kaj vam lahko povem, pa če mi verjamete ali ne? Mija pri 8 letih prosto vsaj 5 minut razlaga o šestih različnih bogovih. Zna jih opisati, povedati njihove posebnosti, njihove moči in izgled ter, zakaj je zaslužen. O nekaterih ve celo cele legende. Ja, všeč mi je ta nov način učenja, najbolj pa mi je všeč, ker vidim, da otrok res zna, razume in, da zna do odgovorov priti sam, s pomočjo Googla in leksikonov. Bravo, samo tako naprej in nobena gora ne bo nedosegljiva.
Skratka, v ospredju so vrednote. Odigrajo več različnih situacij, iz katerih se otroci naučijo sprejemati revne, drugačne, socialne razlike … Predstavijo jim vse to na praktičen način. Odidejo pomagati. Razbijajo tabuje.

Pri Gaji se učijo tudi tega, da znajo biti prijatelji. Prav tako jim razložijo, kaj je osamljenost in kaj pomeni biti sam. Znajo sprejemati argumente. Učijo jih, da ne velja: ”Ne, jaz se pa ne strinjam.” Učijo jih prepoznati nevarnosti, da ostanejo zdravi, življenjska opravila, kako se veste na cesti, o spanju, prehranjevanju, pije, obnašanje, razlike v času, države, kako se odrašča in živeti v širšem svetu (se pravi, kako je v tujini, kakšne so razlike med ljudmi, kulturami, jeziki, običaji, zgodovino, denarjem …).
Tudi predmete imajo drugačne. Imajo recimo računalništvo. Pri Miji so programirali in so naredili robota, ki govori. Pri Gaji recimo sedaj spoznavajo turizem, na katerega pogledajo z več perspektiv (geografsko, različne lokacije, kontinenti, kako biti odgovoren turist, da ne onesnažuješ in ne uničuješ, da puščaš to vse, kar si videl, za svoje potomce, pri računalništvu imajo snemanje in montažo reklam ter izdelavo promocijskih plakatov, ki vabijo turiste v tvojo državo, pri telovadbi spoznavajo različne oblike plesa, dizajnirajo bodočega popotnika na primer na raketi, pri angleščini se učijo besede.


Vprašanja sledilcev 2many4granny
Ali se otroci igrajo z igračami iz naravnih materialov?
Ne vem, ampak se bom pozanimala. Zagotovo pa velja: njihov cilj na vsaki stopnji je otrokom zagotoviti široko, uravnoteženo in bogato izobraževalno izkušnjo, ki v njih gradi spretnosti, znanje, osebne lastnosti in vrednote, ki jih bodo pripravili na razcvet in vlogo nosilcev pozitivnih sprememb.
Ali gre Jašina predšolska skupina vmes počivati?
Jaša je šel v predšolo in skupina ne počiva. Nimajo ležalnikov, na katerih bi spali. Ampak Jaša domov ne pride utrujen.
Menim, da so otroci zelo veliko zdoma, kaj pa ti? Se ti en zdi, da so otroci preobremenjeni in da je preveč poudarka na šoli?
Hm .. stvar percepcije .. Meni se tudi zdi. Ampak nimam izbire, tako pač tu je. Jaz bi jih lahko prišla iskat ob 14. uri, ampak vsi sošolci in sošolke hodijo na aktivnosti in so želeli tudi oni. Hočejo biti del tima. Tudi jaz sem vesela, da imam dovolj časa za delo. Ker morate vedeti, da mi zjutraj vzame vožnja eno uro in tudi popoldne eno uro. V petih urah ne bi uspela oddelati svojih obveznosti.
Traja pri njih osnovna šola osem ali devet razredov?
Šola traja 11 oz. 12 let.
Ali veš, kako ukrepajo učitelji, če pride do prepira, pretepa, žaljenja med dvema učencema?
Na tej šoli so vrednote izjemne. Tu nisem videla pretepanja, divjanja.
Koliko časa traja ena šolska ura? Ali imajo krajše petminutne odmore in enega daljšega?
Ena šolska ura traja največ 45 minut. Potem so odmori in še daljši za malico.
Imajo kakšen način kot pri nas (Gabrovi dnevi), kar se tiče izostanka za več dni, če bi šli na kakšen krajši izlet?
Zelo strogo gledajo na odsotnost v šoli. Če otrok manjka tri dni v šoli, mora prinesti zdravniško opravičilo. Če je odsotnost zaradi potovanja ali športnega tekmovanja, pa lahko oddaš prošnjo in jo odobrijo. Ampak prisotnost se zelo resno jemlje!
Ali že imajo novega najboljšega prijatelja?
Mija ima že najboljšo prijateljico Saro, Gaja ima tri, Jaša pa je prijatelj z vsemi. Vsak dan ima novega prijatelja, tudi učitelji so med njimi.
Ali imajo tudi jesenske in zimske počitnice?
Povprečno imajo letno 25 dni več kot slovenski otroci.
Ali je šola od ponedeljka do petka in vikend prost?
Šola je od ponedeljka do petka. Od sedmih zjutraj do 14. ure. Pri Jaši traja do 13. ure. Potem sledijo pošolske dejavnosti (glasbena šola, ples, balet, plavanje, atletika, gimnastika, šah, robotika, zlaganje lego kock). Vse poteka v kampusu, staršem ni treba voziti otrok drugam.
Tudi tam starši učiteljem grozijo z odvetniki ali imajo učitelji več avtonomnosti in spoštovanja?
Starši ne grozijo z odvetniki.
Kako so jih sprejeli otroci v razredu? Ali obstaja svet staršev?
Zelo pozitivno so jih sprejeli. Vsak starš mi je poslal ‘dobrodošlico’. Iz Mijinega, Jašinega in Gajinega razreda. Imamo tudi Madreelase – povezovalke med starši. One komunicirajo z nami in nas ves čas vabijo na piknike, srečanja staršev. So kot starševski svet.
Obstaja svet staršev. Obstaja tudi svet razreda.
Kako cenjen je poklic vzgojitelja?
Poklic vzgojitelja je izredno cenjen. To je latinska Amerika. Izobražene ljudi gledajo z viška, spoštujejo. Ali ima British school v Sloveniji enak kurikulum kot v Salvadorju (in mednarodno v drugih državah)?
Iskreno ne vem. Imajo drugačne certifikate, verjamem pa, da je podoben učni pristop, zagotovo pa to ni kampus z vso omenjeno infrastrukturo, kar pa je razumljivo, percepcija je žal še vedno taka, da je javno ok, je brezplačno in varno, ni kriminala, plus da je pri nas 2 milijona prebivalcev, ki je v povprečju precej starejše kot salvadorsko, kjer prednačijo mladi, plus, govorimo o 7 milijonski državi z enako površino, kot jo ima Slovenija.
Koliko otrok je v razredu?
80 % je domačinov, 20 % tujcev. Pri Jaši je 19 sošolcev in sošolk.
Ker nisem uspela vsega povedati, sem obljubila, da nadaljevanje sledi. Spremljajte objave na Instagramu, kjer vas bom obvestila o terminu.