Otroški zaklad: dolgoročno investiranje in varčevanje

Kot mama želim svojim otrokom le najboljše. Želim jih že zgodaj finančno vzgajati. Podučiti jih želim, da denar ne raste na drevesu. Želim jim pokazati, da z očetom za dobrine trdo delava. Predati jim želim odgovornost za lastno finančno stabilnost. Zato sem ponosna ambasadorka podjetja Elementum, saj zagotavljajo izobraževanje prav na tem področju. Verjamem, da se otroci s pomočjo Otroškega zaklada lahko izkustveno učijo, kako pomembna je finančna osebna in družinska varnost.  

Sama sem bila vzgajana v družini, v kateri je bilo treba vedno varčevati. Denarja smo imeli prej premalo kot preveč. Že mama mi je vcepila v glavo, da moram eno petino vsega, kar dobim, dati na stran za hude čase. Že kot majhna deklica sem hodila z mamo na banko, kjer sva izpraznili hranilnik in zbrano vsoto denarja položili na hranilno knjižico. In ti prihranki so mi v življenju omogočili veliko lepih spominov. Šolanje v tujini, prva izobraževanja, konjsko sedlo … V meni je to prebudilo enkratne občutke, saj sem za vse to privarčevala sama. Še danes nisem mirna, če nimam nekaj prihrankov. Starši pa so me tudi usmerjali, naj širim svoj spekter klasičnega varčevanja.

Prvo finančno opismenjevanje otrok

Denar ne raste na drevesu

In prav to želim prenesti tudi na svoje otroke. Popolnoma se strinjam z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, da morava z Miho otroke učiti, da denar ne raste na drevesu. Kako to počneva? Strokovnjak Juhant nama je položil modre besede na srce: ”S tem, da otroke navadita, da doma pomagajo z delom. Potem lahko razložite, da delo za tuje ljudi normalno prinese tudi plačilo (v to ne vmešavajta prostovoljstva). Potem jim pokažete, koliko denarja dobijo za eno uro dela – metlo v roke, pot, roke bolijo. Po tržni ceni. Večjega, da operejo avto, uredijo perilo ali naredijo generalko v stanovanju. Sveže cene vedno najdete na straneh študentskih servisov, če drugje ne. Takšno delo, dogovorjeno delo otroku plačamo, ne damo nagrade. Zato, da vidi, da je za pet ali šest evrov potrebnega veliko truda. To je drugače, kot prisloniti kartico na POS terminal …”

• 

• 

• 

Pomembni dejavniki finančnega opismenjevanja v otroštvu

Marko Juhant nadaljuje, da se bo odnos staršev do denarja prenesel naprej. Če ga nimajo zgrajenega, ga tudi otroci težko zgradijo. Pomembno je, da otroka ne učimo ravnanja z denarjem, ampak da ga navajamo, gre za prakso, ne za pogovore in ostale teoretične prispevke k varčevanju.

• 

• 

Pomembnost varčevanja oz. ko si nekaj želijo, tega od naju ne dobijo takoj, ampak morajo za to imeti svoje prihranke

”Občasno opozorimo otroka, ki gre z nami v trgovino, da danes ne bo nič nakupov zanj na policah z igračami ali sladkarijami, ampak morda samo žvečilni gumiji, oreščki in podobno. Če hoče kaj nakupiti, naj s sabo prinese svoj denar – v svoji denarnici, ne v starševski! In položi v svoj voziček. Naučita ga tudi tako, da mu pomagata narediti načrt, kako priti do dobrin, ki si jih želi kupiti, a je potrebno varčevanje. Kdaj, koliko časa, po koliko, kam bo dal izredne prihodke in podobno. Lahko mu pomagata s polovico – ko otrok privarčuje pol denarja, drugo polovico primaknejo starši. Tako ima povsod 50-odstotni popust 😊. Tako smo kupovali prva kolesa, smuči, računalniške tipkovnice, skuter, ure za izpit za avto in tudi prvi avto – tukaj predvsem zato, da je bil varen in da imaš kot starš vendarle nekaj besede, saj si plačal polovico vsega zneska.”

Navdušiti otroke za varčevanje

Po nasvetu Marka Juhanta z Miho želiva, da otroci vidijo koristi varčevanja, da si tudi starši kdaj kaj privoščimo, ker smo varčevali prav za tisto. Z otroki se pogovarjava o situacijah ob koroni. Zaupala sva jim, da zaenkrat ni krize z denarjem, ker sva ga nekaj privarčevala za hude čase. Želiva, da ponotranjijo Juhantovo miselnost, da varčevanje pomeni tudi varnost.

Otrokova žepnina

Spraševala sva se, kdaj je čas, da jim dava žepnino in kako visoka naj bo. Je to odvisno od otrokove starosti? Naj strogo nadzorujeva, za kaj jo porabijo?

• 

• 

In specialni pedagog nama je postregel s poučnim odgovorom za vse nas, starše: ”Lahko začneta z žepnino v prvem razredu, nekateri pa se že prej zanimajo za denar. Žepnina ni namenjena discipliniranju otrok. Ima en sam namen: da otrok ravna z gotovino, da dobiva izkušnje – na primer, da je hitro vse zapravil in zdaj nima ničesar več. Potrebna je zmernost, kar se tiče vsote. Hitro je lahko preveč, posebej pri nekaterih otrocih. Preračunajta, koliko lahko dajeta za žepnino. Recimo, da se odločite za 5 € tedensko – to je tako rekoč za vsakodnevno kavico na delovnem mestu za ves teden, kar je recimo za šolarja v prvem letu veliko. 52 tednov po 5 € znese letno 260 €. Na vprašanje, ali si tak znesek lahko ali težko privoščite, si odgovorite sami. Res, da dajete po malo. A če bi po malo hranili, bi na koncu imeli 260 €. Odlično, kajne! A imeli bi tudi otroka brez izkušenj in tako iz leta v leto – ta bo zapravil čisto vse, kar ste spravili skupaj, s stanovanjem ali hišo vred! Vzgoja nosi stroške. Tule pa denar ni strošek, je dobesedno orodje, da otroka navadimo ravnati z njim. Zato, da bo kar najbolje obvladoval svoje življenje, ne pa, da bo imel občutek, da ni srečen, ker ima denarja premalo in sanjal o lotu ali celo kriminalu.”

Marko Juhant, specialni pedagog in predavatelj, je tudi s pedagoškega in psihološkega vidika podprl projekt Otroški zaklad in pripravil izobraževalni video Finančna vzgoja otrok in srečna družina, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Elementum: naš partner za večjo varnost in finančno stabilnost

V Sloveniji podjetje Elementum deluje že od leta 2006 in omogoča vlagateljem pametne naložbe v plemenite kovine. Svetujejo z nakupom in prodajo naložbenega zlata in srebra najboljše kakovosti iz najboljših kovnic.

Za sodelovanje s podjetjem Elementum sem se odločila, ko sem pred moževim 40. rojstnim dnem razmišljala, kaj naj mu podarim. Nisem mu želela podariti darila, ki bo kar ”izpuhtelo”, temveč takega, ki ga bo lahko pametno uporabil, ko ga bo potreboval. Kupila sem mu 100-gramsko zlato ploščico. Lani februarja, tik pred korono, sem bila prijetno presenečena. To zlato ploščico sva prodala z 2.000 evri dobička, kar je izjemno veliko, in si s tem privoščila potovanje. To je prvi razlog, zakaj sem uvidela, da so plemenite kovine pametna naložba. Drugi razlog se prav tako skriva v družinskem življenju. Vsem mojim trem otrokom botri in ostali sorodniki ob posebnih priložnostih niso kupili igrač, temveč večinoma zlatnike in srebrnike. To je spodbudilo moje razmišljanje o vlaganju v plemenite kovine. Obenem v našem šolskem sistemu ne dobimo dovolj znanja o financah, vsaj jaz ga nisem dobila. Zato verjamem v razpršitev financ. Ne sodim v skupino staršev, ki si želijo privarčevati za 100 kvadratnih metrov velike hiše za otroke, ampak bom prihranke porabila zase. Ne želim jim dati popotnice, s katero bi dobili vse in bi bilo zanje življenje le užitek. Bi jim pa rada pomagala do znanja, zato podpiram zgodbo Elementuma in Otroškega zaklada. Želim jo širiti med mame, očete, isto misleče, jih spodbuditi, da razpršijo svoje prihranke. 

Pametni načini varčevanja in varna naložba v letu 2021

Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, mi je zaupal: ”Vsaka naložba ima svoje slabosti in prednosti, zato je dobro, da svoje premoženje razpršimo. Glede varnosti  … Eno je varnost, da vam nekdo doma ne ukrade denarja … Zato nekateri hranijo denar na banki, ker so tako prepričani, da jim ga nihče ne more ukrasti. Pod drugo varnost pa štejemo dejstvo, da ne želimo, da se nam denar razvrednoti. Na primer, skozi inflacijo se denar dejansko razvrednoti. Zato je zelo dober približek varnosti prav naložba v zlato in srebro, ker ne nazadnje so tudi centralne banke imele in še imajo zlate rezerve zaradi varnosti in zaščite. Veliko centralnih bank, ki so v zadnjem obdobju kupovale zlato in povečevale svoje zlate rezerve, je v svojih izjavah za javnost povedalo, da ga kupujejo zaradi varnosti.” Strokovnjak za srebro in zlato poudarja, če iščemo varnost, je prav, da damo nekaj premoženja tudi v zlato in srebro.

• 

• 

Kaj izbrati – zlato ali srebro

”S tem je povezana zelo zanimiva zgodba, ki sega več kot 1600 let nazaj v zgodovino. Takrat so bile ustanovljene Benetke. Še danes je to veličastno mesto, ki ga obiskuje mnogo turistov. Ampak Benečani so postali veličastni zato, ker so bili trgovci in so imeli povezave po celem svetu. Ugotovili so, da je bilo takrat sorazmerno cenejše srebro, in ne zlato. Na Poljskem je bil največji rudnik srebra. Benečani so se vozili na Daljni vzhod, na Kitajsko, kjer so ga prodali. Tam so kupili zlato, ki je bilo tam relativno cenejše. Zraven so kupili še svilo in začimbe (po tem se imenuje Svilna pot Marca Pola). In to so vozili nazaj v svojo deželo. Hitreje so vozili, več jim je ostalo. In mi se danes sprašujemo, ali bi se lahko obnašali podobno kot Benečani. Ugotovili smo, da je pomembno vedeti, kdaj je srebro relativno cenejše in kdaj je zlato relativno cenejše. In v tem trenutku je srebro glede na zlato relativno cenejše. Dejansko sta obe kovini zelo dobri. Obe zagotavljata enako likvidnost, povečujeta varnost premoženja, ampak če že izbiramo, bi v tem trenutku dal večji poudarek srebru, in sicer zato, da bi imel potem več zlata,” razlaga strokovnjak.      

Koliko naj družina mesečno prihrani oz. da na stran od svojega dohodka?

Vsi se sprašujemo, koliko mesečnega dohodka naj bi družina dala na stran. Strokovnjak poudarja pravilo desetih odstotkov. Od kakršnega koli dohodka bi bilo treba dati na stran 10 odstotkov premoženja za dolgoročne cilje in varnost. 10 odstotkov dohodka bi lahko namenili sebi, 10 odstotkov za kratkoročne finančne cilje, 10 odstotkov za dobrodelnost, preostala finančna sredstva pa za normalno življenje, plačilo računov … Res pa je, da je vsaka družina postavljena v drugačen položaj. Ampak če se le da, je pomembno, da spremljamo prihodke in odhodke. ”Pri vsaki plači bi se morali vprašati, ali imamo raje Telekom, Petrol, Hofer, Zaro, McDonalds … ali imamo raje sebe. In če imamo raje sebe, bomo najprej sebe nagradili in dali nekaj finančnih sredstev na stran za varnost in šele potem bomo poplačali račune. Če nam čez mesec ”ne znese”, je super, da imamo rezervo, od koder lahko vzamemo. Najhuje je to, če nam čez mesec ”ne znese” in nimamo od nikoder možnosti vzeti,” pojasnjuje Peter Slapšak.

Opozoril me je, da se v tem času veliko govori o depresiji in da je vzrok zanjo eksistenčni strah. In če imamo v principu premalo premoženja, če nas je strah, kaj bo jutri, kako bomo plačali račune, kako bomo otrokom omogočili šolanje, igrače, obleke … lahko zelo hitro pademo v depresijo. Po drugi strani pa – če si rečemo, da imamo dovolj sredstev, če bo še dve leti tako, bomo lahko normalno financirali vse. Potem ne bo prišlo do depresije. In tega ne bomo prenašali na otroke, sodelavce, partnerja … Slapšak poudarja: ”Zato je pomembno, da v dobrih časih dajemo na stran in ne klonemo preveč potrošniški družbi. Zato je pomembno, da lahko v času krize damo na stran. Če je le možno, pa to počnemo ves čas. Čudovito je, če ti recimo babica zapusti kot dediščino srebrnike in zlatnike …”

Otroški zaklad

Podpiram idejo o Otroškem zakladu, saj si želim otrokom pokazati, kaj je v življenju pomembno, med drugim tudi finančna stabilnost, kot sem že omenila. Spoznala sem, da je Otroški zaklad način, s katerim bom svojim trem otrokom ter tudi sebi in Mihi zagotovila primerne načine investiranja in varčevanja. Ne kratkoročno, ampak dolgoročno! Želim investirati v stvari, ki z leti ne bodo izgubile vrednosti, ampak jo bodo ohranile ali celo pridobile. Vabim vas, da se mi pridružite na tej poti. Vse družine pozivam, da spoznajo, kako pomembno je vlagati v plemenite kovine in začnejo tudi finančno opismenjevati svoje otroke. Strokovnjaki iz podjetja Elementum vam bodo postregli s pravimi informacijami in poiskali najboljše rešitve za vas, da boste lahko živeli varno in sproščeno.    

• 

1000 srebrnikov

Podarili bodo tudi 1000 srebrnikov. Kaj to pomeni? ”1000 srebrnikov pomeni 1000 oseb, ki bodo spoznali zgodbo Elementuma, ki bodo spoznali, zakaj je dobro imeti plemenite kovine. Verjetno bo vsakdo, ki bo prejel srebrnik, tega še komu pokazal in povedal, zakaj ga je prejel. Verjamem, da lahko naredimo lep multiplikator v dobro vseh. Menim, da je pomembno v času inflacije, ki se ji približujemo, dati vsem informacijo, kako lahko zaščitimo premoženje. Močni smo, če smo v ravnovesju, tako finančno kot tudi čustveno in umsko. Tako lahko živimo polno življenje in to dobro energijo delimo naprej. Narodi se ohranjajo s kulturo, obenem pa je pomembna tudi eksistenca, finančna varnost, kar pomeni tudi prihodnost,” mi je zaupalPeter Slapšak.      

Hiša plemenitih kovin v Minicityju

Kot solastnica kreativnega otroškega mesta Minicity Ljubljana sem pozdravila tudi odprtje igralne enote Hiša plemenitih kovin, ki je zrasla v sodelovanju s podjetjem Elementum. Otroci (in tudi straši) se bodo v njej spoznavali s plemenitima kovinama zlatom in srebrom ter možnostih naložbe skozi didaktično igro. Vljudno vabljeni!

• 

• 

• 

Vesela bom tudi vaših komentarjev. Kako pa vi varčujete? Še vedno na banki, v ”nogavici”? Vam je blizu vlaganje v naložbeno zlato in srebro?