Očitno sva generacija Gen Z, saj sva (skoraj) popolnoma digitalna

Za naju je elektronsko poslovanje naravno okolje, življenja brez računalnika in telefona si ne znava več predstavljati. Najini posli so pogojeni z nenehnim spremljanjem digitalnega razvoja, saj ima Miha podjetje z rešitvami za plačevanje na POS terminalih, jaz vodim Minicity, ki je med drugim digitalna platforma za promocijo podjetij skozi didaktično vsebino, hkrati pa imava družinski blog, ki je spet digitalin svet. Veliko se gibamo, privat in poslovno potujemo, nakupujemo prek spleta in brez plačilnih kartic ter sodobnih plačilnih sistemov se ne bi znašla. Že leta nazaj sva verjela, da bo denar v fizični obliki popolnoma izginil in res gremo v to smer, kar je super. Vseeno pa sva morala tudi sama malo raziskati in dodati nekaj storitev v najino plačilno dinamiko, saj je pred nami potovanje v pet manj razvitih držav Afrike, kjer so zlorabe večje, zneski plačil bodo večji, obenem pa bomo daleč od doma, celo interneta in gotovine v količinah, ki jih rabimo ter v več različnih valutah, enostavno ne moremo nesti seboj. Torej, za oktobrski odhod v Afriko sva do sedaj raziskala in storila naslednje:

Banko bova vnaprej obvestila o našem potovanju v Afriko

Pred potjo v države tretjega sveta oziroma kamorkoli izven Evrope je nujno, da se banko obvesti kam odhajamo, kako dolgo in s kakšno dinamiko bomo potovali. Svojo banko NLB bova obvestila, da bo »odblokirala« kartice v teh državah, saj se sicer lahko zgodi, da ne delujejo, povečala bova limite in naročila sva še dodatno debetno kartico Mastercard. Prav tako bova poslala plan potovanja, da bodo spremljali, kje se nahajamo, če bi prišlo do zlorabe.

Plačevanje prek spleta

Trenutno teče veliko plačil prek spleta za našo pot v Afriko. Rezevracija več kot 20 različnih namestitev, kampov, plačilo viz, rent a carja, vstopi v nacionalne parke … Pri teh plačilih v Afriko paziva, da so varna. Gledava, da se spletna stran začne z https://. Ker so zneski za tako veliko družino veliki, sva si uredila začasno precej povišan limit, da bova do odhoda plačevala na obroke. Zavedava se tudi, da  prek javnega Wi-Fi omrežja ne bova smela opravljati spletnih plačil, ker sva tako lahko bolj izpostavljena ”napadom” in zlorabi kartice. Miha je pa tako ali tako vesel, ker je prepričan, da sredi Afrike tako ne bom zapravljala, ker to niti ne bo mogoče. In verjetno ima prav … 🙂

Nekaj gotovine bomo imeli s sabo

Res je, da najraje plačujeva s kratico, ker je večji pregled, večja varnost. Res pa je tudi, da moreš v te države imeti s seboj kar nekaj gotovine, saj ne nudijo še povsod plačila na kartice.  Kadar se potuje v take države, je treba v v poslovalnici NLB naročiti gotovino vnaprej. Če je nimajo za res nenavadne valute, potem je smiselno vzeti s seboj dolarje ali evre oziroma vsega po malo. Vem, da južnoafriški rand (ZAR) ni prav pogosta valuta in da v Afriko ne potujejo ljudje tako pogosto kot na Hrvaško, zato si bova gotovino naročila nekaj dni pred odhodom. Zagotovo jo bova potrebovala za kakšne malenkosti, kot sta napitnina ali plačilo parkirišča. Zraven bova imela oba debetni kartici Mastercard in poslovni debetni kartici Mastercard – obe od NLB, za dvige lokalnih valut na bankomatih.

Gotovino bova razdelila na več mest med prtljago in v avto, da v primeru kraje ne bova ob vse.  

Drugače pa številni popotniki, ki so že raziskovali Afriko, pravijo, da je plačevanje z bančnimi karticami mogoče in tudi bankomati so (no, tam, kjer je bolj obljudeno, v večjih mestih, seveda). Bankomati ATM nama bodo tam omogočili dvig v lokalni valuti. Ne zaupava menjavi denarja na cesti, preveč goljufov je, preveč žalostnih zgodb sva že slišala … Tako da bo kombinacija debetne kartice in gotovine na črni celini najboljša kombinacija. Se strinjate?

Kako bova vedela, koliko sva zapravila? Koliko imava še prostega limita?

Na potovanju se ti lahko zelo hitro pripeti, da izgubiš občutek, koliko si zapravil. Še posebej, če ne beležiš in računaš sproti. To se nama seveda ne more zgoditi, ker lahko vedno preveriva v mobilni denarnici NLB Pay za NLB Plačilne kartice. Ja, uporabljava moderno rešitev in mobilna banka Klikin je za naju odlična možnost na mobilnem telefonu. V Afriki pač ni poslovalnice NLB za vogalom. To je dejstvo. Če bi imela kakšne dodatne stroške, na katere pred odhodom nisva računala, in bo limit premajhen, bova zaprosila za njegovo začasno povišanje kar prek video klica. Ampak upajmo, da do tega ne pride. Dobro pa je vedeti, da obstaja tudi ta možnost.

Dejansko z mobilno banko Klikin lahko uredim vse, ker vse potrebne dokumente lahko podpišem prek telefona z oddaljenim podpisom (podpisom v Oblaku – PvO) – vrhunsko!  Digitalni podpis je enakovreden lastnoročnemu. Top! Lahko tudi preverim stanje, prilive na računu, uredim plačila in potrdila o plačilih, upravljam s plačilnimi karticami, pregledujem varčevanje in depozite ter v primeu nuje sklenem hitri kredit celo do 35.000 evrov.

To pa je današnji svet – vse na enem mestu, popolnoma zanesljivo in varno. Se pravi da bančne opravke in naročila lahko urejam prek video klica, spletne banke NLB in mobilne  banke Klikin. Pomirjena sem. 🙂 In jaz res moram biti glede tega mirna. 🙂

Pa še nekaj je … Ker dam na dopustu ”možgančke na off”, se mi lahko zgodi, da bom pozabila številko PIN. Ne smejte se, na vse moram biti pripravljena. In NLB mi prek videoklica ponudi možnost naročila prejema nove številke PIN prek SMS sporočila. Si predstavljate, da v Afriki z družino ostanem brez kartice, ker se ne morem spomniti številke PIN?! No, to sem zdaj odstranila s seznama skrbi. Vse se da uspešno rešiti. 🙂

Ultra varnost

Miha je za ultra varnost, še posebej v Afriki. Zato ima mobilno denarnico z vsemi varnostnimi nastavitvami. Uporabo kartice na primer v tujini odklene le, ko jo potrebuje. Drugače je zaklenjena za vsa plačila in naju ni strah, da bi jo ob morebitni kraji tatič zlorabil.

NLB SMS-alarm mi zagotavlja še višjo stopnjo varnosti poslovanja s plačilno kartico. Tako bom vedno vedela, ali sem nakup res opravila jaz. Če jo bo kdo zlorabil, bom obveščena s SMS-alarmom. Bolje biti dvakrat bolj previden, kot potem jokati, kajne?

Če bova potrebovala pomoč …

Če že pišem o kraji, sem vesela, da sem se odločila za sodelovanje z NLB. Zakaj? Če bodo kakšne težave, če bom potrebovala izhod v sili, pomoč, če izgubim kartico, mi jo ukradejo … mi bodo 24/7 pomagali prijazni bančni uslužbenci. Prek videoklica. Kar na mobilnem telefonu in v svojem zvezku (ki ga imam vedno s sabo, za vsak slučaj, če mobilni telefon izgubim) imam med številkami prijateljev shranjeno tudi njihovo telefonsko številko: + 386 1 477 20 00.

Zdravstveno zavarovanje NLB Vita Tujina

V Afriko se ne odpravljava sam. Z nama gredo tudi otroci. In kot odgovorna mama in oče morava biti pripravljena tudi na nepričakovano. Tudi morebitne poškodbe (ob živahnih in ves čas aktivnih otrocih J) in bolezni. Zdravje je na prvem mestu in tega na potovanju ter naših počitnicah ne smemo pozabiti. Da bova bolj mirno spala, ker odhajamo v državo, kjer zdravstvena oskrba ni na vrhuncu, bomo sklenili zavarovanje za tujino NLB Vita Tujina. Velja za ves svet, poljubno število dni. Zakaj je po mojem mnenju to nujno treba vključiti v organizacijo potovanja? Ker nam tako v primeru nezgode ali bolezni ni treba plačati nujne zdravstvene oskrbe in prevoza do višine zavarovalne vsote. Samo čim prej (v roku 48 ur ali ko je to mogoče v Afriki) moram o tem obvestiti njihov asistenčni center na telefonsko številko +386 59 69 22 00. Ampak trkam, trkam na les, da je to le preventivni ukrep in da ga ne bomo izkoristili.

Valute petih držav

DRŽAVA	VALUTA
Južno Afriška Republika	južnoafriški rand
Namibija	namibijski dolar
Bocvana	bocvanska pula
Zambija	zambijska kvača
Zimbabve	zimbabvejski dolar

Najina zaključna spoznanja …

Na tujem je tako priročno uporabljati debetno kartico, ker ne obvladamo rokovanja z njihovim denarjem in ne poznamo denarnega sistema. V Afriki je debetna kartica Mastercard splošno sprejeta, imela bova dostop do bančnega računa, uporabljala jo bova lahko tako na blagajni kot bankomatih. A vseeno naj bi obstajale težave pri transakcijah v tuji valuti tam. Zasledila sva, da  so imeli kar veliko goljufij z debetnimi karticami. Ker omogočajo neposreden dostop do vseh finančnih sredstev, je lahko izguba izredno velika, če postaneva žrtvi prevare ali nama kartico ukradejo. Seveda obstaja jamstvo za vračilo denarja ob goljufiji, a vseeno je stres in tveganje preveliko, če potuješ z družino.

Hm … kaj se zgodi, če bankomat ”poje” kartico? Nadomestna kartica v tuji banki je draga, do prihoda pa lahko traja od tri do štiri tedne, kar pomeni, da bi bili brez denarja ta čas (če bi izgubili ali bili ukradeni obe kartici).

Pristojbine, odstotek od dvignjenega denarja poleg drugih provizij, so lahko za eno transakcijo izjemno velike. Vsakič, ko bova uporabila kartico, bova morala plačati provizijo za konverzijo iz evrov v lokalno valuto. Dejansko menjalni tečaj niha in lahko se zgodi, da bova nekaj proračuna, predvidenega za potovanje, izgubila.

Upava tudi, da sta najini debetni kartici z vsemi naprednimi varnostnimi sistemi združljivi z lokalnimi bankomati in kartičnimi napravami. 🙂

Kaj pa nošenje denarja naokrog? Ja, ima svoje prednosti in slabosti. Odlično je, da imamo nekaj gotovine pri sebi in na vrat na nos ne  iščemo bankomata. Hitro plačamo in to je to. Še najbolj prav nam bo verjetno prišla gotovina na podeželjskih območjih, kjer elektronske plačilne točke niso vsepovsod prisotne oz. je pomanjkanje bankomatov. Gotovino ne spremljajo razne provizije in pribitki zaradi pretvorbe v lokalno valuto. Kolikor plačaš, plačaš. To je to. Vem pa, da so tam neugodni menjalni tečaji in bova lahko tudi na izgubi pri pretvorbi evrov v recimo afriški rand.

Gotovina ni povezana z bančnim računom oz. kartico, zato ob kraji ne ”osiviš”, da si izgubil vse prihranke z računa. Goljufi tako nimajo dostopa do vseh finančnih sredstev. Uf! Sploh si ne morem predstavljati, da bi se nam kaj takšnega pripetilo …  Pravzaprav pa sva lahko z gotovino v žepu tarča tatov. In ko je enkrat ukradena, je ne bova mogla povrniti, medtem ko zloraba računa pri debetni kartici Mastercard prinaša prednost – Nično odgovornost.

Dejansko je tudi težko ves čas hraniti in nositi vspovsod s sabo kovance, ki jih je v Afriki veliko, potrebovala bi ogromno drobižnico. J In če ima človek preveč gotovine pri sebi, je lahko zelo hitro nagnjen k zapravljanju. (Mihe ne sodi v to skupino, mogoče bolj jaz. J) Pa še ves čas bi morala študirati, ali imava dovolj denarja za to ali ono, ali nama ga bo zmanjkalo. Ob plačilu dragih stvari ali kakšni rezervaciji, ki jo bomo izvedli naknadno, pa bomo tako ali tako morali na plan povleči kartico. Sklep – kombinacija kartice in denarja je najboljša rešitev, kot sem že omenila v zgornjih vrsticah.