Naše druženje z Bušmani

Ste si ogledali mednarodno uspešnico Bogovi so padli na glavo, ki se dogaja v Bocvani? No, midva z Miho sva si jo. In sedaj sva imela priložnost z otroki obiskati pleme Bušmanov (ali tudi Saan), ki so glavni akterji tega filma. Daleč stran od civilizacije, daleč stran od sodobne tehnologije. Domorodci, ki živijo v Bocvani, so nas presenetili s prijaznostjo, odprtostjo in prijateljskim pozdravom.

Ime s pomenom

Skupaj z otroki sva imela priložnost spoznati, kako živijo najstarejši prebivalci Afrike. Bušmani so pravzaprav potomci prvega sodobnega človeka (Homo sapiensa). Zanimivo je poimenovanje tega plemena Bušmani, saj naj bi izraz v nemščini pomenil razbojnik, izobčenec. Čeprav sem najprej pomislila, da gre za slabšalni izraz, so oni ponosni na to ime. Ime so namreč dobili med bitko s kolonialisti in zanje to pomeni, da so bili pogumni v boju za svobodo. No, poznamo pa še en dodaten izraz zanje – Grmičarji (”možje iz grmov”).

Žal je njihovo življenje težko; v preteklosti so jih izseljevali iz njihovega življenjskega prostora, da so tam odprli rudnike ali območje modernizirali. V Afriki naj bi ostalo 100.000 Bušmanov, ki se še vedno preživljajo z lovom (mimogrede, lovijo s puščicami in sulicami, prepojenimi s strupom iz ličink hrošča iz rodu Diamphidia) in nabiralništvom. Nekaj pa se jih je preselilo v kulturna središča in se preživljajo s tem, da kažejo, kako znajo loviti.

Čeprav bi pomislili, da so pri njih moški večvredni, ni tako. Že otroke učijo enakopravnosti med spoloma. Ženske so izredno spoštovane.

Pomanjkljivo oblečeni

Obiskali smo že pleme Himbi, Bušmani pa so povsem drugačni. Njihova koža je malce rumenkasta, nagubana, kot bi bila nagnjena k hitrejšemu staranju. So manjše rasti. Ne morem mimo dejstva, da so večinoma razgaljeni. Če že imajo kaj oblečeno, je to le košček, ki pokriva le pas telesa. Le nekateri so se prilagodili in nosijo oblačila v zahodnjaškem slogu, v modernem delu vasi recimo.

V modernem delu vasi smo poiskali zbrane dobrine, ki smo jih prinesli iz Slovenije. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujem vsem donatorjem, podjetjem in posameznikom. Otroke smo razveselili z žogami Intersport, s kopalnimi plašči Mali zakladi, pisali, z zvezki in s sladkarijami, odrasle pa z zaščitnimi maskami MCCZ. Njihove sreče ob predaji se ne da opisati … preprosto ne da …

Edinstvena kultura

Njihova kultura je edinstvena, znani so po svojih umetninah na skalah (nekatere so stare tudi do 100.000 let), lovskih metodah in sposobnostih preživetja. So odlični poznavalci zdravilnih in strupenih rastlin. Uživajo v plesu in glasbi. Pravzaprav verjamejo, da je njihov ples zdravilen. Zdravilec lahko pleše vso noč v želji, da pozdravi bolnega.

Ko sva z Miho brskala za informacijami, da bi Bušmane čim bolje predstavila otrokom in jim razložila njihovo življenje, sva naletela na žalosten podatek. V 50 do 100 letih se bo lahko njihova kultura povsem izgubila in bodo o njej pričale le še naše fotografije, zgodovinske knjige in vtisi popotnikov, ki so jih obiskali. Nekateri viri na spletu pričajo, da se spodbuja turizem v Bocvani s podobami Bušmanov, po drugi strani pa želijo izbrisati vse sledi tega plemena. Turisti z vsega sveta so vabljeni, da gredo na izlet k Bušmanom in opazujejo, kako ti lovijo, nabirajo, plešejo zdravilni ples … Bilo je že več pozivov k bojkotu turizma v Bocvani in tako k spoštovanju pravic Bušmanov.

Njihov jezik

Otroci so bili zelo pozorni pri poslušanju, kako govorijo. Njihove besede zvenijo kot nekakšni kliki.

Jedo pretežno zelenjavo

Čeprav bi pričakovali, ker se moški ukvarjajo z lovom, da so mesojedci, je prav nasprotno. 75 odstotkov njihove prehrane predstavljata zelenjava in sadje, vključno z jagodičevjem, orehi, gomolji in melonami, ki jih nabirajo ženske. Njihove posode za vodo so lupine nojevih jajc.

Njihovi domovi

Večinoma se selijo iz kraja v kraj. Nimajo stalnega prebivališča, so pravi nomadi. Vzrok za to je iskanje hrane. Preprosto bivališče iz vej in blata po navadi zgradi ženska. Vanj se zatečejo v deževnem obdobju, v sušnem pa si zgradijo trdnejšega. Postavijo ga v bližino vodne luknje.

Otroci se igrajo

Prvič ženske rodijo okrog 18., 19. leta in potem vsaka štiri leta. Soočajo se s pomanjkanjem mleka zaradi slabe prehrane in nenehnega rojevanja. Otroke nosijo v ”culah” na hrbtu. Primarna naloga otrok je igra in nimajo nobenih drugih družbenih dolžnosti. Bušmani cenijo prosti čas ne glede na to, koliko so stari (to je dober opomin nam, staršem, ki nenehno hitimo v današnjem času).

In če se mi ubadamo s tem, da naš otrok ne bo imel enakega imena kot sosedov, je tukaj to vseeno. Za deklice imajo približno 35 imen in za fantke prav tako. Po navadi je otrok poimenovan po babici ali dedku ali drugem sorodniku. Zanimivo je, da deček postane moški, ko ubije prvo antilopo. Poseben obred je tudi, ko deklica dobi menstruacijo, pri njih je to zaradi pomanjkanja hrane pozneje kot pri nas.

Nepozabna izkušnja za nas … O Bušmanih se bomo pri nas še dolgo pogovarjali …