Naša prehrana na potovanju

Vedno se trudiva, da naši otroci jedo čim bolj zdravo in uravnoteženo. Na potovanjih temu ni mogoče vedno povsem slediti, a zato poskrbiva za zelo pomembne preventivne ukrepe, da ne zbolimo. Kaj si privoščimo, ko daleč naokrog ni niti restavracije niti trgovine? Kako se znajdemo, da nismo lačni? Kaj je super malica na trekingih?

Naša družinska prehrana

Naša družinska prehrana je precej zdrava in raznolika. Prisegamo na tradicionalno slovensko prehrano, hkrati pa tudi moderno, pri kateri prepletamo kitajsko, indijsko, azijsko in mehiško kuhinjo. Otrokom se trudim v prvi vrsti vcepiti bonton pri mizi, nato želim, da imajo vedno čiste roke. Poskrbim za prijetno vzdušje pri obedu. Potrudimo se, da je miza vedno urejena. Želim, da uživajo dovolj sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Sladica ni nekaj samoumevnega, ni na meniju vsak dan, ampak za vikend.

Na potovanjih se prehranjujemo drugače. Tisti, ki veliko potujete, veste, da ni mogoče prakticirati enakih obrokov kot doma. Ponudba ni takšna, vreme je drugačno, veliko ur si na poti, menjuješ lokacije … Na vseh potovanjih se poskušamo približati lokalni prehrani. Želimo jo spoznati in okusiti. Jemo večinoma po restavracijah, zato ker se po navadi premikamo iz kraja v kraj. Žal v Afriki (mogoče tudi na drugih potovanjih) malce bolj zajadramo v nezdrave vode in si občasno privoščimo nezdrave prigrizke, predvsem med vožnjo v avtomobilu. Zavedaš se, da naslednjih pet ali šest ur ne bo na spregled nobene restavracije ali trgovine, zato posežeš tudi po nezdravih različicah. In pri 37 stopinjah, kot je recimo trenutno v Bocvani, moraš imeti s sabo samo suhe in slane prigrizke. Zvečer pa si seveda sami pripravimo obrok kar pred šotorom in takrat poskušamo jesti bolj zdravo.   

Skrb za zdravje tudi na potovanju

Na potovanju skrbimo za zdravje tako, da nenehno ‘težim’ za higieno rok. Ves čas jih opozarjam, da si jih umivajo in da se ne dotikajo vsega. Tudi razkužujemo jih. Vedno jemo prekuhano hrano, ne uživamo svežega sadja in solat. Vodo pijemo izključno ustekleničeno. 14 dni pred potovanjem in med potovanjem prisegamo na probiotike WAYA in Imunoglukan. Prav tako jih uživamo tudi potem, ko se vrnemo. Zdaj smo na poti že tri tedne in nihče izmed nas še ni imel nobenih zdravstvenih težav. Z izjemo Mihe, ki je včeraj dobil bolečine v nogah, kar naznanja trombozo, in trenutno išče bolnišnico, da dobi injekcijo za redčenje krvi. To bi sicer zelo veliko stalo, a smo se zavarovali za tujino pri zavarovalnici Vzajemna (Multitrip paket) in nam bo v pomoč.  

Pripravljeni na potovanja, kjer v bližini ni trgovine in restavracije

Pri izbiri hrane na poti se ne prilagajamo posameznikom. Kar je na meniju, je na meniju. Če je več jedi, lahko vsak izbere svojo, sicer izbereva starša. Želje so sicer različne, a vsi jedo vse. Če rečemo: ”Danes gremo na pico,” potem bo pica za vse, lahko si samo izberejo drug okus. Če bomo jedli testenine, bomo vsi jedli testenine. Res pa je, da sem že pred odhodom v Afriko slišala, da obstaja verjetnost, da ne bomo povsod našli hrane, zato sem od doma prinesla večjo količino namazov Argeta. Vedela sem, da kruh lahko zdrži kar nekaj časa in da imajo to otroci radi. Zavedala sem se, da mlečnih, lokalnih namazov ne bom mogla vzeti s sabo, ostali mesni pa so pikantni in nenavadnega okusa, zato sem predvidevala, da jih tudi ne bodo hoteli jesti. Zato so naši zvesti sopotniki namazi, ki jih otroci poznajo, saj jih postrežemo in uživamo tudi doma. In tudi ti so jim resnično zelo všeč. 🙂

Namazi so preizkušeni, brez aditivov in to je na potovanju resnično velika prednost. Pakirani so v majhne embalaže, zato jih lahko vtaknemo v nahrbtnik ali žep. J Vedno jih imaš lahko pri sebi. Prednost majhne embalaže je še, da namaz zagotovo pojemo in nam ga ni treba vreči stran. Če slučajno nimamo noža pri sebi, recimo v avtomobilu, lahko v namaz Argeta pomakaš kruh, krekerje ali sirčke (slednje smo dvakrat, ker smo imeli priložnost kupiti sir). Mljac, mljac! 🙂 Moram omeniti, da lokalni kruh ni drugačen kot naš, ker se tukaj pozna pridih nemškega kolonializma. Je zelo tradicionalno pripravljen, je malce bolj sladek in ima na sebi več sira in sezamovih semen. Naša najbolj zanimiva gurmanska izkušnja pa je ta, da so nam pripravili zelenjavne palčke. Žal ne vem, iz katere zelenjave. In te smo potem pomakali v namaz Argeta. Zdaj razmišljam … kot bi jedli nekakšen kaktus ali papriko … Hm … 

In še enkrat izpostavljam − otroci okuse namazov Argeta resnično poznajo in so praktični tudi ob visokih temperaturah, s katerimi se soočamo v Afriki. Namazi zdržijo in se ne pokvarijo. Namig za vse, ki ne veste, kam bi jih pospravili. Namaze sem preprosto pospravila v kovček, ki je šel na letalo. Nisem jih imela v ročni prtljagi. 🙂 In nismo imeli nikakršnih težav. Tudi to, koliko sem jih vzela s sabo, vam razkrijem, seveda. Za daljše potovanje sem za sedemčlansko družino in dva snemalca vzela 40 namazov Argeta. 🙂 In odločitev je bila prava, saj smo jih jedli povsod, v kampih, zelo pogosto v avtomobilu, na trekingih … 🙂 Na dva dni smo si privoščili od enega do dveh obrokov z namazom Argeta. Še enkrat poudarjam − to je resnično odlična malica, ko ni zraven trgovine ali restavracije. Nekaj dni smo imeli res izziv, tudi banan ali česa drugega nismo mogli kupiti. In to je bila krasna rešitev. Priznati pa moram, da smo z namazi razveselili tudi kar nekaj tamkajšnjih otrok. Približno 10 namazov smo podarili in so z veseljem pojedli. Všeč so jim bili vsi okusi.   

Brez slabe vesti ponudim otrokom tak namaz, ker vem, da je slovenski proizvod in da je kakovostno narejen. Zagotovo je to mnogo bolje, kot da bi tukaj tvegala s kakšnim prigrizkom, ki bi ga pripravile umazane roke. 🙂 Otroci obožujejo prav vse okuse, predvsem pa Argeta Junior. Všeč sta jim tudi tunin in kokošji okus. To je res nepokvarljiva malica!

Rešitelj pred domotožjem …

Večkrat so otroci omenili, da jih namazi Argeta spominjajo na dom. Iii … Ja, to je njihov mini rešitelj pred domotožjem. Poleg okusa, ki jih povede v domači kraj, jih na to spominja ilustracija, ki resnično domiselno približa značaj in zgodbo posameznega okusa. Ilustracije so tako tople, da v nas prebudijo čustva in spomine na dom.   

Predvsem pa jih Argeta spominja na miselne igrice, ki jih zelo radi rešujejo na spletni platformi. Všeč so jim Juniorjeve dogodivščine, ki vsebujejo naloge, spodbudne izzive in razburljive zgodbice. Naštejem lahko samo prednosti te platforme in med dolgo vožnjo po Afriki, ko imamo internetno povezavo, so ‘priklopljeni’ in se hkrati zabavajo in učijo. Mene pa pri tem ne skrbi, da bi se srečali z neprimerno vsebino, saj vem, da so to poleg številnih priznanih strokovnjakov ustvarili tudi razvojni psihologi.

Ali spremljate našo pot na Instagramu? Potem ste nas že zagotovo videli polnih ust med razvajanjem svojih brbončic z namazi Argeta. V komentar nam sporočite, kateri je vaš najljubši okus namaza Argeta, ko vas napade lakota na izletu ali potovanju? 🙂

Podporniki projekta 2many4granny na poti v Afriko