Najmlajši člani 2many4granny radi pomagajo v kuhinji

Če imaš v družini tako zagretega kuharja, kot je Miha, in tako strastnega jedca, kot je Jasna, povrh pa še pet lačnih ust, potem je precej logično, da velik del družinskega življenja poteka prav v kuhinji. Zaradi večnega pomanjkanja časa in številnih poslovnih in družinskih obveznosti ni vedno dovolj časa, da bi bilo otrokom vse prineseno na mizo, poleg tega pa sva mnenja, da je otroke treba vključevati v družinsko dinamiko, to pa zajema tudi pomoč staršem.

Najine otroke sva najprej v kengurujčku nosila po kuhinji in takoj ko so to zmogli, so začeli mešati, trgati in sekljati preproste stvari, valjati testo in pomagati pri kuhi. Meniva namreč, da kuhanje otroke spodbuja h krepitvi fine motorike, stremljenju k zdravemu življenjskemu slogu in urjenju domišljije, ob tem pa spoznavajo vonjave, kuharski pribor in pripomočke ter številne sestavine, ki jih sicer ne bi poznali, ker so v jedeh skrite in nevidne.

V kuhanje jih vključujeva tudi zato, ker kažejo interes za to, veliko sprašujejo in jih to tudi veseli. Meniva, da skozi sodelovanje razvijajo tudi odnos do hrane in vidijo, koliko truda je potrebnega, da se določena jed pripravi, in kaj vse se v njej skriva. Pri večjih se že pozna, da poznajo osnovne aparate in razumejo njihove tehnične prednosti, večkrat pri pravljicah omenijo, češ, hvala bogu, da imamo danes pralne stroje in pomivalca ter hladilnik. Miha jih med kuhanjem uči bolj o fiziki in kemiji, skupaj ugotavljajo, zakaj jajce poči in kdaj voda zavre, z Jasno pa se potopijo bolj v estetiko in dekoracijo, veliko pa se pogovarjamo o morebitnih nesrečah v kuhinji in kako odreagirati.

Možne nesreče ali poškodbe v kuhinji vzbujajo mnogim strahove, posledično pa otroke predolgo držijo stran od nožev. Seveda smo tudi mi zelo pozorni in bdimo nad dogajanjem, predvsem pa večkrat opozarjamo na skrbno ravnanje in potrebne ukrepe, da ne bo nesreče.   

• Pazi, da noža ne primeš za rezilo in da je obrnjen navzdol.
• Vroče posode ne odlagamo nikamor brez podloge ali podstavka.
• Kadar je treba odliti veliko količino vrele vode in podobno, vedno pokličite starše, da pomagajo.
• Aparati se uporabljajo stran od vode, enako sušilec za lase.
• Preverjajte, ali je vroče (pečica, posoda, pekač, štedilnik itd.), preden kaj primete.
• Pod umivalnikom je gasilni aparat, ki ga uporabite v primeru požara.
• Na opeklino vedno damo mrzlo vodo.
• Na ureznino vedno pritisnemo, da ustavimo kri.
• Mali trije režejo samo pod najinim nadzorom, starejši od 6. let pa že sami, pri čemer smo večkrat skupaj vadili.

Otroke od samega začetka vključujeva tudi v pogovore o tem, kaj bomo jedli. Vemo, kdo ima kaj najraje in česa ne mara, zato vsakogar občasno razveselimo z njegovo najljubšo jedjo in se pogovarjamo o okusih, vonjavah in sestavinah. Okoli hrane in njene priprave se veliko dogaja tudi na potovanjih, ko je kuhinja popolnoma drugačna. Najini otroci si znajo sami pripraviti vsaj deset vrst preprostih zajtrkov, pri čemer sta popolnoma samostojni tudi 4- in 6-letna hči, le 2-letni Jaša še opazuje, prinese na mizo in pospravi z nje, jed pomeša in namaže kruh. Tako si za preprost zajtrk znajo sami narezati kruh in ga namazati, znajo oprati sadje, ga dati v mešalec in narediti smuti, znajo pripraviti čokolino, koruzne kosmiče in druge vrste kosmičev. Med malo bolj zahtevnimi jedmi pa znajo samostojno narediti rižev narastek, palačinke, speči jajca na oko in umešana jajčka, narezati večino sadja in zelenjave. Ne znajo ali ne smejo pa še rezati buč, kokosa in težjih reči, ker nož lahko zdrsne. Za kosilo znajo pripraviti solate in testenine, pri omakah pa si največkrat pomagajo kar z vnaprej pripravljeno omako bolognese, ki je vzamejo iz zamrzovalnika, ali pa s svojo najljubšo, pesto. Najokusnejša nam je Barillina.