Resnične izpovedi

Najini otroci se učijo angleškega in španskega jezika

Odločila sva se, da se bodo najini otroci že zelo zgodaj začeli učiti tujih jezikov, ker je dokazano, da so v zgodnjem otroštvu bolj dojemljivi za jezike kot kasneje v odrasli dobi. Ker na naših potovanjih spoznavajo veliko otrok z vseh koncev sveta, že sami kažejo velik interes po znanju jezikov, saj se v tujini sicer težko sporazumevajo. Učenje španščine izvajamo na domu, in sicer v obliki učenja skozi igro, prav tako pa je učiteljica tudi njihova varuška. Prevzame jih v vrtcu in v šoli in skupaj počnejo različne stvari (gredo v knjižnico, v trgovino, pečejo palačinke in se igrajo), vse pa poteka v španščini. Angleščine se učijo z učiteljem, ki je naravni govorec, doma iz Avstralije, tudi sam očka, zato je druženje z njim vedno doživeto, občasno pa se jim pridružijo tudi njegovi otroci, ki govorijo angleško.

Sama nisem preveč nadarjena za jezike, medtem ko Miha zagotovo je. Prav to znanje tujih jezikov sem pogrešala na naših družinskih popotovanjih. Odločila sva se, da otrokom omogočiva učenje španskega jezika, ki je po številu govorcev drugi najbolj razširjeni jezik na svetu, zraven angleščine seveda, ki je povsod uporabna. Miha zna kar nekaj osnov, vendar ne toliko, da bi lahko otroke kakovostno učil. Želela sva, da osvajajo španske besede mimogrede, skozi igro, ne da bi se zavedali, da se ob tem tudi učijo, ampak predvsem zabavajo in začutijo melodijo jezika.

Izbira dobre učiteljice

Pri izbiri dobre učiteljice nama je bilo najpomembneje to, da je obenem tudi dobra varuška. Najini otroci so še majhni in potrebujejo nekoga, ki bdi nad njimi, ko sva midva še v službi. Želela sva, da jih tudi prevzame v vrtcu in šoli, ko midva ne moreva in imava nujne obveznosti. Od nje sva pričakovala tudi, da bo znala previjati najmlajšega sina, da jim bo pripravila hrano, jih pomirila, ko bodo imeli slab dan … torej, da ima izkušnje z majhnimi otroki. Na drugem mestu za varstvom pa je bilo učenje španskega jezika. Ključno nama je bilo tudi to, da zna vzpostaviti avtoriteto, da je oseba, ki ji lahko popolnoma zaupava otroke. Druženja v španščini potekajo en krat na teden po 3 šolske ure.

S svojim znanjem in izkušnjami naju je prepričalo mlado dekle, ki je bilo zaposleno na turistični organizaciji in je bilo zadolženo za komunikacijo z latinskim tržiščem. Končala je študij španskega jezika na filozofski fakulteti in tudi veliko učila mlajše in starejše otroke. Druženja v angleščini potekajo enkrat na teden po tri šolske ure, in sicer pri nas doma, na igrišču, na domu učitelja ali pa kje v naravi.

Učitelj angleščine slovensko sploh ne zna govoriti (razen nekaj besed) in v druženja vključuje tudi svoje otroke, ki so z najinimi vrstniki, le da znajo angleško in so tako druženja še bolj doživeta, igra pa spontana.

»I was born in Australia and I have been living in Slovenia for one and a half years. I am working as a teacher here in an international school. My wife is from Ljubljana and we got married in Slovenia five years ago. I was introduced to Jasna through a mutual friend and it was nice getting to know her family. I had a great time teaching English to Gaja and Mija. Learning a foreign language is a special skill to have, particularly in a world where travelling is so prevalent. Giving children exposure to different languages at a very young age can be very beneficial. What’s most important is that the children have fun learning the language and this can be achieved through communicating while doing enjoyable child-friendly activities such as playing outside, throwing a ball, cooking cakes or drawing pictures together.« Alex

Učenje skozi igro

Po dveh sestankih s potencialnimi učitelji sva naredila ožji izbor treh kandidatov in se z njimi srečala še enkrat ter izbrala najbolj ustreznega (glede na izkušnje z otroki, znanje jezika, pedagoške spretnosti in izkušnje, lastno vozilo, prilagodljivost, cenovno dostopnost, značaj in medsebojno kemijo in zaupanje). Nato smo organizirali dve spoznavni srečanji otrok z izbranima učiteljema in z obema so se hitro zaigrali in ni bilo zaznati napetosti ali odklanjanja. Na srečo so najini otroci zelo odprti in hitro sprejmejo nove ljudi. Jaša se je na koncu že crkljal, Gaja in Mija pa sta Barbari pletli kitke. Razkazala sva jima hišo in otroške sobe ter jima razkrila, kje imamo vse stvari, skupaj pa smo obiskali vrtec in šolo. Želela sva, da se bosta v našem domu znašla in se počutila samozavestno ter sposobno. Vpisala sva ju na seznam oseb, ki lahko pridejo po otroke.

»V zgodnjem otroštvu, od rojstva in vse do 6. leta starosti, je otrok v občutljivem obdobju za jezik, kar pomeni, da je v tem času posebej dovzeten za učenje jezika. Jezika se uči povsem spontano, ne da bi se zavedal, da se sploh uči. Jezik osvaja brez napora, že s tem, ko mu je izpostavljen v svojem okolju. V zgodnjem otroštvu se lahko otrok poleg materinega jezika nauči več jezikov hkrati, tistih, ki jim je redno izpostavljen. Ni malo primerov družin, kjer starša govorita z otrokom vsak v svojem jeziku. Otrok sčasoma spontano loči jezika glede na to, da en starš uporablja besede enega jezika, drugi starš pa besede drugega jezika. Morda bo potreboval le malo več časa, da ju bo začel uporabljati, saj potrebuje nekoliko več truda, da oba jezika smiselno kategorizira. Do zmede lahko pride tam, kjer posamezni starš ne uporablja le svojega jezika. Če si želite vašega otroka izpostaviti še kakšnemu jeziku poleg maternega, dajte prednost naravnemu govorcu jezika, tako da bo brez težav osvojil tudi naravni naglas jezika, do česar bi v odrasli dobi zelo težko prišel.« Mag. Mojca Košič, pedagoginja montessori, avtorica knjige Montessori za starše.

Pomislekov, da bi tuje jezike začeli preveč mešati s slovenščino, nimava, saj se z materinščino srečujejo na vsakem koraku. V vrtcu, šoli, medsebojni komunikaciji, pri babici in dedku, s prijatelji. Midva in vsi ostali z njimi govorimo večinoma v slovenskem jeziku, čim več pa vključujemo tudi angleščino. Prepričana sva, da bodo osvojili osnovno znanje angleškega in španskega jezika, predvsem pa melodijo in dinamiko jezikov.  

»S španščino sem se srečala že na gimnaziji, ko sem jo na Poljanah izbrala kot drugi tuji jezik in se takoj navdušila. Potovala sem v Barcelono (ne bom pozabila, kako smo ob prihodu v mesto na radiu poslušali pesem Barcelona Freddieja Mercuryja in Montserrat Caballe), na jezikovni tečaj v Salamanco, jo imela na maturi na višjem nivoju in se na koncu odločila za študij hispanistike na Filozofski fakulteti. Eno leto sem študirala v Sevilli in diplomirala na temo andaluzijskega narečja. Ob koncu študija pedagoške smeri sem opravila pripravništvo na Gimnaziji Vič in naredila strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. Pred tem pa že pet let uživala v poučevanju španščine v jezikovni šoli. Pot me je vodila v turizem, kjer sem sedem let organizirala potovanja za goste iz špansko govorečih držav. Pol leta delala v Barceloni in raziskovala Katalonijo, službeno sem obiskala tudi Argentino. Pomembno je, da se otrok začne zgodaj učiti tujega jezika: število in hitrost možganskih sinaps sta največja v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja. Zgodnje učenje tujega jezika temelji na predpostavki, da se je otrok že naučil maternega jezika in poteka učenje tujega jezika naravno in spontano. Otroci so polni domišljije, zelo so vpeti v svet igre, zato se jim nov jezik podaja z didaktično igro, na zabaven in sproščen način, tako da so aktivno udeleženi. Z Gajo in Mijo pojemo, plešemo, rišemo, barvamo, lepimo, režemo, ustvarjamo, se igramo družabne igre, pantomimo, poslušamo pravljice in še in še. Tako da lahko brez stresa osvajata nove besede, glasove, intonacije in si širita obzorja proti razumevanju raznolikosti. Pogosto se nam pridruži tudi Jaša, ki je sicer star šele dobri dve leti, a lepo sodeluje.« Barbara Kokot

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.