Resnične izpovedi

Moje male skrivnosti, zakaj ostajamo zdravi

Biti mama je večplastna zgodba. Ena vključuje tudi to, da so mame vedno doma ob bolnih otrocih. Dobro se spomnim, kaj mi je Miha govoril. Z več otroki bo tudi več bolniških dopustov in to bo najtežje. Sploh pri lastnem podjetju, ko delo ne čaka in telefon vseeno zvoni. Le delno sem mu verjela. Predvsem zato, ker vem, kaj zmorem in kako je bilo po rojstvu prvega otroka.

Pri nas ne poznamo bolniškega dopusta.

Prvi porod je bil nekompliciran. Popadke se pred tem predihavala na sestanku. Prvo leto s hčerko ni bilo zahtevno. Niti enkrat Zoja Mija ni bila bolna. Niti enkrat. Zato sem se pri drugem otroku Mihi samo nasmehnila, ko me je svaril pred bolniškimi dopusti in bolnimi otroki. Seveda vem, da je odvisno tudi od mati narave, genov in boga. Vseeno pa imam nekaj svojih malih skrivnosti. Mislim, da so in še bodo pomagale k temu, da pri nas boliških dopustov skoraj ni bilo in jih še vedno ni. Pri treh majhnih in dveh večjih otrocih. Zakaj?

Verjamem, da pomaga, ker se veliko gibamo na svežem zraku, tudi ko je zelo mrzlo. Verjamem, da pomaga, ker smo dolgo v poletnih oblačilih in dolgo v zimskih.

Verjamem, da pomaga tudi to, da otroci od rojstva naprej poleti preživijo od tri do štiri mesece v kampu na morju in se veliko kopajo.

Verjamem, da pomaga, ker jih silim piti veliko vode, čajev in smoothijev, ki jih naredim sama.

Verjamem, da pomaga, ker se vsak dan preoblečejo v sveža oblačila in si pogosto umivajo roke.

Verjamem, da pomaga dejstvo, da smo prepotovali ves svet in so v usta dali tudi zemljo, kakec in še marsikatero umazanijo ter tako pridobili naravno odpornost na vse.

Verjamem, da pomaga tudi to, da je njihova knjižica polna žigov, ki dokazujejo, da so cepljeni. Za vse bolezni, proti katerim se lahko cepijo.

Verjamem, da pomaga, da jim pozimi dodajam naravne vitamine in minerale.

Verjamame, da pomaga, da so ob 20. uri v postelji. Od šestega meseca naprej spijo v svoji postelji vso noč vsaj 10 ur. Verjamem, da je v redu, da do petega leta čez dan spijo in počivajo. Verjamem, da k njihovi odpornosti pomaga tudi uživanje ekoloških izdelkov, predvsem smo izbirčni pri mlečnih. Verjamem v vpliv mleka, saj kar uživa krava, je to potem v mleku. Tukaj smo res izbirčni in večinoma posegamo po izdelkih mlekarne Krepko. Verjamem, da je pomagalo, da sem Zojo Mijo in Gajo dojila 13 mesecev, Jašo pa 17 mesecev.

Verjamem, da vse to pomaga k dejstvu, da pri nas ni bolniških dopustov. Pred dvem letoma nas je sicer v postelje položila gripa. Kaj hujšega, razen rednih otroških bolezni, pa skoraj nismo imeli. Trkam in sem vesela. Bog daj, da tako ostane.

Nekaj stvari, ki sem se jih naučila o mleku, in temu pripisujem velik pomen.

Vsaka ženska, ki je dojila ve, kako je vsaka sprememba v njeni prehrani vplivala na reakcije pri otroku. Moji otroci sicer kolik niso imeli niti en dan, se je pa poznalo na koži, če sem pojedla nekaj ”čudnega”. Verjamem, da se  v mleko zapiše skoraj vsaka sprememba v prehrani mame. Mislim, da pri kravi ni nič drugače. Vse kar krava pojè, konča v njenem mleku.

Večina konvencionalnega mleka prihaja od krav, ki so privezane ali pa se gibljejo na  ali 2 m2, pogosto ob umetni svetlobi in/ali slabem prezračevanju. V konvencionalni prireji mleka je vse bolj ali manj podrejeno ekonomiji, torej pridelati čim več mleka. Na konvencionalni kmetiji pašnike in površine gnojijo z umetnimi gnojili, s kemijo uničujejo plevel. Želijo, da bi krave dale čim več mleka, zato dodajo v njihovo krmo razne hormone in vitamite. Če so bolne, pa dodajajo antibiotike.

Pospešeno pridelano konvencionalno mleko zato tudi zahteva tehnološko intenzivno konvencionalno predelavo. Visoko pasterizacijo, včasih totalno homogenizacijo, celo sterilizacijo. O omenjenih posegih v mleko se lahko prepričamo tudi sami, saj ga lahko dneve in dneve pustimo odprtega na mizi in večinoma se ne bo nič zgodilo, kvečjemu bo postalo neprijetno grenko, dolgo se ne bo skisalo. Pravo dobro in sveže mleko, se bo skisalo en, dva, tri.

V mlekarni, ki sem jo jaz obiskala, in se zelo dobro razgledala naokoli, velja za ekološko. Tam veljajo visoki standardi za dobrobit živali, ki ne smejo biti priklenjene na verigi in imajo v odprtem hlevu vsaj 5 m2 prostora, minimalno 180 dni na leto pa se morajo pasti na pašnikih. Ekološke krave morajo jesti le ekološko pridelano krmo, prepovedana je uporaba hormonov ter preventivna uporaba antibiotikov in drugih zdravil.

Vsi ti standardi in kotrola njihovega izvajanja jamčijo, da je tako pridelano mleko najvišje kakovosti in zato najbolj primerno za vse nas, posebej pa je nujno za zdravje naših otrok in mladostnikov. Dejstvo, ki ga vsi poznamo, je, da so otroški organizmi bolj občutljivi. V času rasti otroci zaužijejo več hrane in pijače na kilogram telesne teže kot odrasli. Hrana in pijača, onesnažena z ostanki gnojil, herbicidov ali pa s težkimi kovinami, sta tako lahko vzrok za slabo zdravje in številne alergije.

Stavim na ekološko pridelano mleko v zmernih količinah.

Mlekarna Krepko, kjer kupujemo največ mlečnih izdelkov in mleka, je pri nas prva pridobila certifikat za ekološko predelavo mleka in je še vedno edina, ki ekološko mleko predeluje v mlečne izdelke.

Njihovo mleko je zato  sveže, polnovredno, nehomogenizirano ekološko. Z že manjšo količino zaužitega mleka zadostimo dnevnim potrebam po mineralih in vitaminih. Všeč mi je tudi, da ozaveščajo vse slovenske šole in vrtce o prednostih uvajanja ekološkega mleka in mlečnih izdelkov v vsakodnevno prehrano odraščajočih otrok. Ozaveščenost ravnateljev in vodij prehrane v šolah in vrtcih se izboljšuje in postopoma  v prehrano otrok uvajajo tako ekološke mlečne izdelke kot tudi vsa druga živila iz ekološke pridelave.

Obožujemo kefir.

Za kefir velja, da je izredno zdravilen. Kefir nastaja sam, in sicer tako, da kefirna zrna, ko živijo v mleku, vanj sporoščajo mikroorganizme. Od vseh fermentiranih mlečnokislinskih napitkov je v tradicionalnem kefirju najbolj pestra paleta mlečnokislinskih, človeku koristnih mikroorgranizmov. V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju in proizvajajo številne encime, antioksidante, vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles, biološke stimulanse in druge metabolite, ter tako spreminjajo mleko v bistveno boljšo hrano, kot je mleko samo. Tradicionalni kefir ima veliko zdravilnih učinkov, najbolj znani med njimi so vsekakor naslednji: razstrupljanje organizma, izboljšana prebava, zvišanje imunske sposobnosti organizma, antimikrobni učinki in preprečevanje okužb, izboljšan odziv organizma na zdravila ter olajšan vnos kalcija. Strokovnjaki pripisujejo vse opisane zdravilne učinke le tradicionalnemu kefirju, ki je izdelan iz pravih kefirnih zrn. Zaradi vseh lastnosti, ki jih ima tradicionalni kefir, ga nutricionisti uvrščajo med varovalna živila, kamor sodijo tudi sadje, zelenjava, žitarice in ribe.

Tradicionalni kefir lahko uživajo vsi, tako otroci kot odrasli ter starostniki. Predšolska in šolska leta so čas, ko organizem potrebuje največ energije. Poleg beljakovin in ogljikovih hidratov predvsem maščoba daje otroškemu telesu največ energije, ki jo v teh letih potrebuje. Ker so vse te sestavine mleka v tradicionalnem kefirju že delno razgrajene, jih telo hitreje prebavi in vsrka v kri. S kefirjem dobijo otroci vse potrebne maščobne kisline in aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati. Za pravilen razvoj otrok so izredno pomembni tudi vitamini in minerali, ki jih prav tako najdemo v kefirju. Pri nas doma otroci skoraj vedno začnejo dan s Kefirjem Krepki suhec, ponavadi sadnim. Popijejo ga kar po slamici, še preden si umijejo zobe.