Kje živi največ ljudi glede na podnebje?

Različni zapisi o sreči in podnebju pritegnejo številne po vsem svetu. Ta tematika že od nekdaj zanima tudi mene, sedaj še bolj, ko živimo v Salvadorju, kjer decembra ne bo brrrrr, tako kot v Sloveniji.

Podnebje in sreča

Veliko se piše o tem, da so ljudje v regijah s toplejšim podnebjem pogosto bolj zadovoljni. Sonce ima pomembno vlogo pri vplivanju na naše razpoloženje in sproščanje endorfinov. Presenetljivo pa je, da študije kažejo, da lahko tudi hladnejše regije, kot so skandinavske države, dosežejo visoko stopnjo sreče med prebivalci. Raziskovalci pripisujejo to dejstvo dejavnikom, kot so družbena stabilnost, socialna varnost in povezanost v skupnosti.

Kje živi največ ljudi glede na podnebje?

Wikipedija navaja, da večina svetovnega prebivalstva prebiva v območjih z zmernim podnebjem, zlasti na severni polobli, in sicer zaradi večje mase zemlje in pomanjkanja ekstremnih temperatur. Največje opisano število organizmov v zmernem pasu je v južni Afriki, kjer je opisanih okoli 24.000 organizmov (vrst in podvrst).

Kmetovanje je obsežna praksa v pasu z zmernim podnebjem (razen v borealnih/subarktičnih regijah) zaradi obilice padavin in toplih poletij, ker se večina kmetijskih dejavnosti izvaja spomladi in poleti, mrzle zime pa imajo majhen vpliv na kmetijsko proizvodnjo. Ekstremne zime ali poletja močno vplivajo na produktivnost kmetijstva, kar je manj pogosto.

Območja z zmernim podnebjem imajo večino svetovnega prebivalstva, kar vodi do velikih mest. Obstaja nekaj dejavnikov, zakaj se podnebje velikih mest razlikuje od podnebja na podeželju. Eden od dejavnikov je moč vpojnosti zgradb in asfalta, katera je višja kot pri naravni zemlji. Drugi pomemben dejavnik je izgorevanje fosilnih goriv. Zaradi teh dejavnikov je povprečno podnebje v mestih toplejše od okoliških območij.

Podnebje Srednje Amerike 

In seveda sem se spustila v raziskovanje predela, kjer sedaj živim s svojo družino. Res je drugače, kot je v Sloveniji. Podnebje srednjeameriških držav, kamor sodijo Gvatemala, Belize, Salvador, Honduras, Nikaragva, Kostarika in Panama, je tropsko z izrazitimi deževnimi in sušnimi obdobji. Temperatura je nižja in suha v gorskih območjih ter toplejša in vlažna v območjih bližje Karibskemu morju. Padavine so močnejše v poletnih mesecih med majem in novembrom in pogostejše na karibski kot na pacifiški obali. Močvirnate nižine na vzhodni in zahodni obali Srednje Amerike so vlažne, medtem ko je hribovita, gorata notranjost hladnejša in suha. V Srednji Ameriki je več aktivnih vulkanov, ki vplivajo na podnebje. Tropske nevihte in orkani vplivajo tudi na regijo v deževnem obdobju.

Karibsko otočje in južni del Medmorske Amerike imata savansko, subtropsko vlažno in ekvatorialno podnebje. Na podnebje teh območij imajo velik vpliv pasati, oddaljenost od morja in topel Zalivski tok. Pasati se nad toplim morjem navlažijo, zato je tu precej več padavin, kot jih je v podobnih geografskih širinah na ostalih celinah. Osrednji deli Mehike in Medmorske Amerike imajo zaradi gorskih pregrad, ki preprečujejo prehod vlažnim masam v notranjost, manj padavin, zato tam prevladuje savansko podnebje.

Naravno rastlinstvo sta savana in tropski deževni gozd z visoko biodiverziteto. Severni del Mehike ima puščavsko in polpuščavsko podnebje, s šopi trav in kaktusi. Na podnebje in rastlinstvo vpliva tudi nadmorska višina. Na večjih nadmorskih višinah je podnebje gorsko, temperature so nižje in izoblikovali so se rastlinski višinski pasovi. Naravna pokrajina je v številnih državah povsem spremenjena. Naravno rastlinstvo je izkrčeno, hribovit svet je spremenjen v terase.

Temperature v Srednji Ameriki

Srednja Amerika ima tropsko, toplo in vlažno podnebje, ki obiskovalcem ponuja bogato in listnato pokrajino.

Njena raznolika geografija pomeni, da lahko naletimo na široko paleto mikroklim. Zato so najnižje povprečne temperature, okoli 15 ºC, zabeležene v gorskih območjih, ki ležijo na približno 2500 metrih nadmorske višine. Nasprotno pa območja z nizko nadmorsko višino uživajo stalne poletne temperature, ki so lahko okoli 27 ºC, in z majhnimi razlikami v temperaturi med nočjo in dnevom.

Menjava letnih časov je imela že v daljni preteklosti pri večini ljudstev poseben pomen. Menjavanje letnih časov je posledica kroženja zemlje, vendar ne poteka po vsem svetu enako. Ob ekvatorju – tam sončni žarki padajo navpično na zemeljsko površino – je vedno vroče in zelo vlažno. Na polarnih območjih – tam padajo žarki poševno – je vedno hladno in mrzlo. Vmes – tako tudi pri nas – so temperature in celotna klima veliko bolj zmerne. Območje med povratnikom in tečajema imenujemo zmerni pas. Temperatura in vreme se pri nas med letom bolj spreminja – tako poznamo v naših krajih letne čase:  

Štirje letni časi na severni polobli:

• pomlad z začetkom na pomladno enakonočje okoli 21. marca,
• poletje z začetkom na poletni obrat okoli 21. junija,
• jesen z začetkom na jesensko enakonočje okoli 23. septembra,
• zima z začetkom na zimski obrat okoli 21. decembra.

INFO: Enakonočje (tudi ekvinokcij) je v astronomiji in geografiji dan, ko stoji sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat na leto, in sicer okoli 21. marca ter okoli 23. septembra. V praksi tak dogodek pomeni, da bo sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem. Zaradi tega je na enakonočje dan enako dolg kot noč. Sončev obrat ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je sonce ob poldnevu najseverneje ali najjužneje na nebu oziroma je najviše ali najniže nad nebesnim ekvatorjem. 

Polarni območji imata dva letna časa: ledeno zimo in poletje, ki je pa le malo toplejše od zime. Med polarnim poletjem sonce nikoli ne zaide popolnoma, pozimi pa ga ni mogoče videti. 

Nasprotna stran – nasprotni letni časi

Letni časi na južni polobli so nasprotni tistim na severni polobli. Na primer, po definiciji 

astronomskih letnih časov junijski solsticij označuje začetek poletja na severni polobli, vendar je začetek zime na južni polobli. Enako pravilo velja za ostale letne čase. Torej:

• pomlad se začne 1. septembra in konča 30. novembra;
• poletje se začne 1. decembra in konča 28. februarja (v prestopnem letu 29. februarja);
• jesen (jesen) se začne 1. marca in konča 31. maja; in
• zima se začne 1. junija in konča 31. avgusta;

Letni časi v Srednji Ameriki

Države, ki ležijo blizu ekvatorja, imajo samo dva letna časa oziroma mokro in suho sezono. V Srednji Ameriki sta dve sezoni: suha sezona in deževna sezona. Za razliko od drugih območij ameriške celine letnih časov ne zaznamuje sprememba temperatur, temveč količina padavin. Suha sezona je od decembra do aprila, čeprav je v nekaterih državah ali regijah ta sezona krajša in traja le od februarja do aprila.

V preostalih mesecih leta so pogosta deževja, ki pokrajino obarvajo z intenzivno zeleno. Vendar to deževje običajno ni močno, zato vas ne bo ustavilo pri uživanju vseh naravnih bogastev, ki jih ponuja potovanje po državah Srednje Amerike.

Na nekaterih območjih je med julijem in avgustom kratka sezona brez dežja, ki jo lahko tudi izkoristite.

Čeprav vse regije ne trpijo zaradi orkanov, lahko med deževno sezono, zlasti med majem in oktobrom, pride do neviht. Zato je dobro biti pozoren na vremensko napoved.

Podnebje v Salvadorju

Salvador ima podnebje tropskega pasu, z visokimi temperaturami skozi vse leto, vendar pa se razlikujejo glede na nadmorsko višino. San Salvador, kot glavno mesto Salvadorja, ima v veliki meri vpliv na celotno državo in ponuja značilno tropsko-klimatsko izkušnjo.

Temperature

Temperature v San Salvadorju so relativno visoke skozi celo leto. Povprečna najvišja temperatura se giblje med 28 °C in 32 °C, medtem ko se najnižje temperature običajno zadržujejo med 18 °C in 22 °C. Kljub temu, da so temperature visoke, zaradi nadmorske višine mesta nad 600 metrov nadmorske višine, so nekoliko blažje v primerjavi z nižje ležečimi območji.

Letni časi

Salvador ima le dva glavna letna časa – deževni in suhi. Suha sezona traja od novembra do aprila, medtem ko deževna sezona poteka od maja do oktobra. Suha sezona prinaša manj padavin in je idealna za turiste, ki želijo raziskovati državo, ne da bi se srečali s pogostimi nalivi. Deževna sezona, čeprav prinese obilico padavin, običajno prinaša krajše popoldanske plohe, medtem ko so jutra in večeri relativno suhi.

Padavine

Padavine so v Salvadorju značilne predvsem v deževni sezoni. V tem obdobju lahko pričakujete občasne popoldanske nevihte in intenzivnejše nalive, ki so značilni za tropska podnebja. Količina padavin se lahko razlikuje glede na lokacijo v državi, vendar so običajno višje na vzhodu, bližje Karibskemu morju, in nižje na zahodu, ob obali Tihega oceana.

Veter

Veter v San Salvadorju je običajno blag, vendar se lahko okrepi med nalivom ali nevihto. V suhi sezoni so vetrovne razmere običajno bolj umirjene, medtem ko so v deževni sezoni vetrovi pogosto spremljani z nevihtami.

Za vse, ki nameravate priti decembra v Salvador … 😊

V Salvadorju se decembra povprečna temperatura zraka giblje od 30 °C podnevi do 16 °C ponoči. V povprečju so štirje dnevi deževni, pade pa 8 mm. Tu so decembra idealni pogoji za počitnice. Temperatura morja doseže 29 °C. Zaradi temperature 16 °C ponoči je morda bolje večerjati v restavraciji ali pa si obleči jakno. 😊 December je odličen za poležavanje ob morju ali bazenu in sončenje. Dolžina dnevne svetlobe je takrat 11 ur. Vlažnost je 69 %. Veter, če je, je povsem blag, zato vas med dopustom ne bo motil.

Se vidimo na našem koncu? 😊

Vir: Wikipedija, Sunheron