Karibski otok, ki je pozitivno presenetil prav v vseh pogledih

Nismo veliko razmišljali. Manj kot 3 ure leta, povratne karte pod 200 dolarjev na osebo in ene najlepših plaž na svetu, čudovita narava, slapovi in nacionalni parki, pa še šolske počitnice v El Salvadorju. Vse to nas je spodbudilo, da smo z veliko pozitivne energije obiskali Dominikansko republiko, precej veliko otoško državo na vzhodnem delu drugega največjega karibskega otoka Hispaniola, ki si zahod deli s Haitijem. In presenetila je tako, kot že dolgo ni nobena nova destinacija. Pozitivno v prav vseh pogledih. 

Letalske karte

Kot že omenjeno, smo se na Dominikansko Republiko odpravili iz El Salvadorja in leteli direktno v glavno mesto Santo Domingo. Povratno karto je namreč na tej kratki relaciji mogoče dobiti že za 150 evrov, medtem, ko bi za povratno karto iz Evrope odšteli minimalno 800, bolj verjetno pa okoli 1000 evrov. To nas je seveda dodatno motiviralo, saj je ugodna cena in bližina dober motivator, da smo obiskali že kar večino držav Srednje Amerike, a Dominikana je bila najlepša med dosedaj videnimi. 

Pogoji za vstop in zdravstveno zavarovanje

Za vstop v Dominikansko Republiko ne potrebuješ vize ali dokazil o cepljenju, potreben je samo potni list, ki je veljaven vsaj še 6 mesecev po vrnitvi. Kar pa je po mojem mnenju in tudi izkušnjah na Domanikani res nujno je, da si pred potovanjem priskrbiš kvalitetno mednarodno zdravstveno zavarovanje. Javno zdravstvo namreč ni kvalitetno, gneče so obupne in tudi oprema in storitve so vprašljive, vsaj za naš, slovenski standard. Na Dominikani je imel sin nekaj dni prebavne težave in vročino in kar trikrat smo obiskali pediatra in laboratorij, kar je skupaj z zdravili stralo skoraj 500 evrov. Z zavarovanjem pa smo dobili povrnjeno nekaj čez 460 evrov, samo v nekaj dneh od prijave zavarovalnici. Drugih zravstvenih posebnosti ni, dobro umivanje rok, previdnost pri sončenju, saj je izjemno vroče, zaradi vetra pa nimaš občutka, da te močni karibski tropski žarki opečejo mimogrede in potrebno je piti veliko vode. 

Priprave na potovanje

Glede na to, da je Dominikana zelo turistična destinacija, o kateri lahko marsikje prebereš poplavo informacij, se nismo veliko pripravljali na samo pot. Ker smo na naših potovanjih radi čim bolj samostojni in spontani, ne vezani na točen kraj in uro, tudi načrt ni bil pripravljen podrobno. Namreč, izkušnje so nas naučile, da ko potuješ in imaš možnost po navdihu potovati levo in desno z najetim avtomobilom, potovanje šele dobi najlepši čar in skoraj vedno srečamo zanimive ljudi, navežemo stike z domačini in tako še bolje spoznamo kraj, ljudi, navade in drugačnosti. Tudi tokrat smo pri najemu nastanitve spoznali domačinko, ki nam je zaupala skrite »hinte« o najlepših kotičkih, ki jih mogoče v poplavi vseh informacij ne bi zasledili, prav tako pa nam je zaupala male nasvete o tem, kam jesti, kako do nižjih cen in ob kateri uri se splača pogledati kite, sončni zahod ali odditi na vožnjo s čolnom. Potrebuješ izključno poletne obleke, brisače za na plažo, maske, ker je podvodni svet zelo živahen in osebno kozmetiko, dobre sončne kreme (svetujem Bambo Nature), dobre knjige, pozitivno naravnanost in vamos. Aja, znanje španščine je zelo dobrodošlo 🙂

Varnost

Iskreno, smo se pred odhodom obotavljali. Iz enega samega razloga – v medijih je odjeknila novica o nemirih in nevarnostih na Haitiju ravno pet dni pred našim odhodom in, ker se Haiti nahaja na istem otoku in je samo 3-4 ure oddaljen od destinacije našega pristanka, nas je normalno zaskrbelo. Kontaktirali smo veleposlaništvo Dominikane, turistične agencije v Sloveniji, ki redno vozijo goste na to destinacijo, preko znancev pa sem prišla v stik tudi z dvema Slovencema, ki na Dominikana živita. Prav vsi viri so trdili, da je meja med Haitijem in Dominikano neprehodna in da ni skrbi. Tako smo se nekako pomirjeni odpravili na pot, vseeno pa smo se odločili, da bomo en del poti spremenili in se tik ob meji ne bomo vozili v lastni režiji. 

Res je, da na celotni poti nismo čutili prav nič napetosti ali nevarnosti, kot da bi bili tisoče kilometre daleč od nesrečnih ljudi, a nas je ločilo le nekaj kilometrov. Res je  tudi, da se nismo vozili ali sprehajali naokoli ponoči, za kar po celem dnevu vode in sonca tudi nismo imeli več energije, prav tako smo pazili, da vrednih stvari nismo imeli preveč na očeh. 

Denar

Njihova lokalna valuta so dominikanski pesoti, ki jih lahko dvignete na bankomatih ali zamenjate v menjalnici. S seboj je priporočljivo imetu tudi USD, saj jih sprejemajo povsod. Hoteli in večje trgovine  sprejemajo tudi vse kreditne kartice, najbolj prevladuje Mastercard. Pri dvigih na bankomatih je potrebno biti pozoren na visoke provizije, nekateri bankomati imajo celo omejitev višine enkratnega zneska, na manj kot 100 evrov, zato je potrebno opraviti več manjših dvigov in si narediti nekaj zaloge gotovine. A cene na Dominikani so nižje kot v Sloveniji, nekako 20 % ugodneje dobiš hrano, obroke v restavracijah, prav tako nočitve in izlete. Cene rent-a-carja pa so primerljive evropskim. Nasploh je Dominikana zelo razvita, turistična in s plačevanjem ni izzivov prav nikjer, cene pa so prijaznejše kot jih imamo v El Salvadorju in tudi ugodnejše od Slovenije.

Nočitve

Preko spletnih aplikacij smo rezervirali rent-a-car in nočitev za prve štiri dni. Prvo noč smo prespali v glavnem mestu Santo Domingo, kamor smo tudi prileteli zvečer ob 20. uri. Kamorkoli bi se odpravili, bi vozili ponoči, kar pa seveda v bolj nerazvitih državah nikoli ni priporočljivo. Ceste so slabše, neosvetljene, pešci, kolesarji in motoristi ne poznajo označevanja, ki bi jih varoval pred nesrečami, nimajo lučk ali kresnič, zato je vožnja po takšnih destinacijah ponoči veliko bolj rizična kot v Evropi. Tudi potepuških psov je veliko. 

Po eni noči in enem čudovitev dnevu ogledovanja Santo Dominga, kjer smo prespali v hotelu Agua Dulce in Boca Chica, smo potrebovali dobre 3 ure z avtomobilom do kraja Las Galeras, na polotoku Samana, kjer smo preživali naslednje štiri dni, ves čas pa smo bivali v hotelu Afreeca in delali dnevne izlete in dodobra prečesali celotni polotok Sanama, ki je čudovit. 

Iz polotoka Samana smo se nato odpravili južneje, do mesta Bayahibe, oziroma Dominicus, kjer smo bivali v resortu Cadaques Bayahibe in ta nas je najbolj pozitivno navdušil. Že sam kraj je čudovit in popolnoma primerljiv z Maldivi, še boljše kot na Maldivih pa je to, da je cenovno ugodnejši, skoraj nič ljudi in izjemno veliko aktivnosti po odličnih cenah. Če ima kdo željo ali pa se v kratkem odpravljaš tja, imam tudi telefonsko številko osebe, ki preko Airbnb-ja oddaja zelo ugodna stanovanja. Pišite mi na elektronski naslov (2many4granny@gmail.com) in z veseljem vam zaupam več koristnih namigov in kontaktnih informacij. 

Santo Domingo

Če nisi ljubitelj zgodovine, potem lahko ta kraj tudi izpustiš, ima pa svoj čar in ga priporočam za vsaj enodnevni obisk. Tam najdeš čudovito obzidje, kar nekaj latinskih lokalčkov, cerkev, barvitih cestic, prodajalcev vsega mogočega in veličastnih zgradb, ki si jih je vredno ogledati. Mi smo obiskali trdnjavo Fortaleza Ozama, ki je najstarejša še stoječa vojaška utrdba, ki so jo zgradili Evropejci v Ameriki ter katedralo Sv. Marije, kjer je bila do poznega 18. stoletja tudi grobnica Krištofa Kolumba.

V bližini Santo Dominga smo si ogledali še Nacionalni park Los Tres Ojos, s podzemnimi jamami in neverjetno lepo, divjo zeleno okolico. Nacionalni park Tres Ojos je naravni rezervat in sistem apnenčastih jam na prostem z nizom kristalno čistih jezer, znanih kot »oči«. Nahaja se v prestolnici Santo Domingo, le deset minut vožnje z avtomobilom od priljubljene kolonialne cone, se pa tam ni mogoče kopati, vstopnina je 2 evra po osebi.

Polotok Samana

Naše izhodišče za raziskovanje polotoka Samana je bil skrajno severovzhodni del – mesto Las Galeras. Tu lahko uživate v Playi La Playita, pa najbolj znani Playi Rincon in v čudovitem zalivu ob Playi Aserradero. Plaža Rincon naj bi veljala za eno izmed najlepših plaž na svetu in res vzame sapo, predvsem pa ni gneče. Poleg lepote pa naj bi ta plaža predstavljala točko, kjer se je Krištof Kolumb, leta 1492 prvič dotaknil kopnega. 

Ogledali smo si tudi El Limon slap – kamor smo se na pot odpravili s konji, a bi na tej točki omenila, da so konji videti zelo utrujeni, in če bi to prej vedeli, bi se verjetno na pohod odpravili kar peš. Pot do slapu je čudovita, polna razgledov na hribovito zeleno okolico, na poti prečkaš več rek in potokov, vidiš vasi in pristno življenje domačinov, ki ti mahajo iz vseh strani. V gorati notranjosti Samane se lahko odločite tudi za zipline, vendar smo mi to doživetje izpustili, saj je ponudba tega velika tudi v El Salvadorju in smo se jih že precej naužili.  

Vsako zimo (izključno med med decembrom in marcem) na tisoče kitov grbavcev vstopi v Samaná Bay, da si poiščejo partnerje in skotijo mladiče. Njihova pot, se od tukaj nadaljuje nazaj na sever, v mrzlo morje Kanade, kamor se odpravijo v velikih skupinah. V mrzlem morju si kitinje naredijo ogromno zalogo hrane, da lahko preživijo v toplem morju, kjer ne jejo ampak skotijo mladiče, ki tri mesece sesajo njeno mleko. Iz večine krajev na polotoku Samana so organizirani izleti z ladjo na voden ogled kitov. Po plaži hodijo ljudje s knjižicami o turističnih atrakcijah, ki jih je mogoče obiskati in med njimi so tudi vodeni ogledi kitev. Tak izlet stane okrog 60 dolarjev za odraslega in 40 dolarjev za otroka, traja 5-6 ur vse skupaj in je res zanimivo in čudovito, kite pa vidiš zelo od blizu. 

Polotok Samana je bil brez dvomov čudovit, idiličen in krasen. Narava je dih jemajoča, s fluorescentno zelenimi palmami, prijetni karibski utrip, ni gneče in vsekakor priporočam.

Sever otoka – Puerto Plata in Montecristi 

Mi se na sever otoka nismo odpravili, saj smo po zelo dolgem času imeli počitnice, ko se nam enostavno ni dalo voziti vsak dan in otroci so navijali, da ostanemo na istem mestu. Sicer pa je sever v planu že čez nekaj mesecev, ko se vračamo in takrat bomo obisk posvetili surfanju in kajtanju, za kar je sever tudi najbolj primeren. Veselimo se tudi mesta Puerto Plata, ki je staro kolonialno mesto, iz njega pa se lahko z edino žičnico na Karibih povzpnete na goro Isabel de Torres, ki jo obdaja ogromen kip (pomanjšana verzija) Kristusa Odrešenika v Rio de Janeiru v Braziliji – ena od ikoničnih znamenitosti province. Žičnica vas popelje 800 metrov visoko nad čarobno pokrajino. Do vrha se lahko zapeljete tudi skozi nacionalni park Isabel de Torres, kjer opazujete griče, hribe in travnike polne palm, zelenja in rož. 

V starem mestu Puerto Plata pa ne bomo izpustili »ulice dežnikov« in »pink ulice«.

Dragulj severozahoda, obmejna provinca Montecristi, predstavlja divjo in osupljivo pokrajino, kjer lahko ob cesti zasledite nasade riža, polja banan, koze in velikanske kaktuse. Mesto San Fernando de Montecristi je ustanovil Nicolás de Ovando leta 1501 in je poimenovano po španskem kralju Ferdinandu. Razkriva bogato in navdihujočo zapuščino. Tam sta Kubanec José Martí in dominikanski general Máximo Gómez načrtovala neodvisnost Kube od Španije. Malo jih tudi ve, da je Montecristi kraj, kjer so v Dominikanski republiki postavili prvi akvadukt, železnico in telefone.

Na severu se nahaja tudi prizor 30 metrov visokih apnenčastih vrhov, ki bodejo iz vodne gladine. Nacionalni park Los Haitises je najbolje raziskati s kajaki, saj boste poleg apnenčastih vrhov lahko opazovali tudi številne vrste ptic od žoln, jastrebov, pelikanov do čapelj.

Ena najlepših naravnih znamenitosti Dominikanske republike je laguna Dudu. Gre za cenote, jama s turkiznim baenom, obdanim z mini klifi, v katerem lahko tudi zaplavate in se kopate.

Punta Cana 

Po polotoku Samana, smo, kot vsi, padli »na foro« klasičnega turista in odšli v Punta Cuno. Punta Cana je letoviško mesto v najbolj vzhodni regiji Dominikanske Republike. Punta Cana nam osebno ni bila všeč in jo bomo v prihodnje absolutno izpustili v celoti, ker gre za 32 kilometrov dolgo, sicer lepo, a vetrovno plažo, posejano z ogromno hoteli in moteli, ki pritegnejo seveda miljone turistov, ki se »valjajo« na pesku, sončijo »ritke« od jutra do večera in se ne premaknejo od tam, nalivajo se z alkoholom, cene pa so pričakovano zasoljene. Tako kot drugod v Latinski Ameriki tudi tukaj na Karibih ljudje ne upoštevajo nobenih prometnih pravil, kar se najbolj opazi prav v Punta Cani, kjer je nenormalna gneča, kombiji in avtobusi turistov vozijo tako, da zaprejo celo cesto, zato čakaš ure, da se kam premakneš. Po mojem mnenju, tudi če Punta Cano izpustiš, ne boš zamudili prav ničesar. 

Bayahibe – highlight Dominikane

Najbolj nas je navdušil kraj Bayahibe oziroma mesto Dominicus, ki se nahaja malo južneje od mesta Bayahibe. Tam smo bivali v resortu, znotraj katerega prej omenjana gospa oddaja apartmaje preko Arbnb-ja in ima zelo sprejemljive cene, celotni resort pa ima eno najlepših kraj karibskega morja, odlično restavracijo, ogromen in čist bazen s tobogani za otroke in celotno naselje ima en čaroben vibe. In – popolnoma brez ljudi, morda smo jih dnevno srečali 20-30, kapacitet pa je za nekaj tisoč ljudi. Sanjsko. 

Bayahibe je ribiška obmorska vasica s sproščenim vzdušjem in res edinstvenimi plažami. Ponuja nešteto možnosti za potapljanje in snorklanje, saj tukaj domujejo čudoviti koralni grebeni. Iz južnega predela La Romane, Bayahibe in Dominicus vozijo tudi katamarani na Isla Saona. Isla Saona je 110 kvadratnih kilometrov velik tropski otok in se nahaja 19 kilometrov južno od celine. Slikovito popolne plaže otoka Saona pritegnejo več obiskovalcev kot vsi nacionalni parki v državi skupaj. Je naravni rezervat, ki ga varuje vlada in je del Nacionalnega parka Cotubanamá. Zgodovina otoka Saona kaže, da ga je Krištof Kolumb odkril leta 1494 med svojim drugim potovanjem v Ameriko, naselili pa so ga Tainosi, ki so tukaj v veliki meri pridelali kasavo (gomoljasta južnoameriška rastlina).

Mnogo kasneje je bil ta otok zaradi osupljive tropske lepote popolna izbira za dva zelo znana karibska filma – Pirati s Karibov in Plava Laguna. Res lepo, mi smo bili navdušeni nad otokom. 

La Romana je edino večje mesto v tem delu in je skriti dragulj, ki se nahaja med priljubljeno Punta Cano in živahno prestolnico Santo Domingo. Dom vrhunskih letovišč in neokrnjenih plaž je La Romana popoln oddih za tiste, ki iščete tropska bivanja v bolj odmaknjenem, zasebnem in varnem okolju. Obiščete lahko vodne in nacionalne parke ali pa se potapljate, ponudba je bogata tudi za otroke.  

20 minut od mesta La Romana, na severu od Bayahibe, smo obiskali tudi Casa de Campo, luksuzno naselje z razkošnimi vilami, golf igrišči, čudovito marino z ogromnimi jahtami, plažo, ogromno zelenja, poti za kolesarjenje in športanje po katerih se vozijo golf avti. Znotraj tega naselja se nahaja Altos de Chavon, čudovito mesto s starinskim izgledom, z razgledom na kanjon reke, ki se izliva v morje in je zares čudovito. Vstopnina za vstop v mesto je zelo draga, a naj ti zaupam kako lahko vstopiš zastonj. Najlažje je, če rezerviraš večerjo ali kosilo v eni od mnogih restavraciji znotraj naselja on line ali po telefonu, pošlješ na mail, ki ti ga povedo svoje potne liste in lahko vstopiš v naselje brezplačno, ali pa, če bivaš v Airbnb-ju in imaš kakšno lokalno vezo, ti brezplačen vstop lahko uredijo domačini. Nam so jo in imeli smo čudovit izlet in pasli oči na multimilionarjih in njihovih jahtah in avotmobilih. Ni slabo, za par ur 🙂

Čisto na jugu, kjer je tudi meja s Haitijem in Dominikano, je kraj, ki se mu reče Playa Cabo Rojo – velja za ekološki park, brez hotelov in mi smo želeli rezervirati glamping, saj naj bi bila plaža tam še bolj rajska in sanjska, a je bil Jaša bolan, zato se do sem nismo odpravili, saj je vožnje več kot 7-8 ur. So nam pa izdali vaučer, ki ga lahko koristimo naslednjič, tako da vam več povem kmalu. 

Dominikana nas je noro pozitivno presentila, vsi so izjemno prijazni do turistev, nevsiljivi, za razliko od Salavadorja mnogi govorijo angleško, ceste so izven majhnih vasi odlično urejene in označene, počutili smo se varno, vse je precej ceneje od Slavadorja in cene so nasploh 20-30 % nižje kot v Sloveniji. Dominikana je zelo raznolika, ima veliko turističnih atrakcij, kamor se lahko odpraviš na ogled kavnih plantaž, slapov, plaž, jam, jezerc, rek, obiščeš lahko destilarne in degustacije ruma, si privoščiš piño colado, ješ izvrstno sadje in morske dobrote, ali pa se naučiš zvijati cigare. Če ne greš z otroci in iščeš zabavo, imaš Dominikana tudi ogromno nočnega življenja. Raznolika ponudba in morje vzame sapo :). Toliko na kratko iz našega potepa, nadaljevanje pa sledi čez nekaj mesecev.

Kako se ti zdi, te mika?